Jared Kushner, ki ga je ameriški predsednik in tast Donald Trump zadolžil za pripravo bližnjevzhodnega mirovnega načrta vlade, bo na investicijski konferenci v Bahrajnu ZDA v torek predstavil prvi del načrta. Ta v ospredje desetletja nerazrešenega izraelsko-palestinskega spora očitno postavlja gospodarsko komponento. Bela hiša od donatorjev – v glavnem bogatih arabskih držav – pričakuje prispevek v višini 50 milijard dolarjev. Od teh bi jih dobro polovico usmerili neposredno na Zahodni breg in v Gazo, približno 23 milijard pa v tri države z največjim številom palestinskih beguncev, in sicer v Jordanijo 7,5 milijarde, v Egipt devet milijard in v Libanon šest milijard dolarjev.
Vlaganje v palestinski turizem
Koliko nameravajo prispevati ZDA, Kushner agenciji Reuters ni zaupal. Denar naj bi se zbral v poseben sklad, ki ga bo upravljala večnacionalna razvojna banka in ga namenjala za odobrene projekte na palestinskih ozemljih in v omenjenih treh državah. Osredotočeni bodo na infrastrukturo, energetiko, oskrbo z vodo, telekomunikacije, zdravstvene ustanove in tudi turizem. Palestinskemu turizmu, denimo, v omenjenem dokumentu namenjajo skoraj milijardo dolarjev s poudarkom na obnovi verskih in zgodovinskih krajev ter turističnih zmogljivosti ob sredozemski obali. Milijardni vložek naj bi v naslednjih desetih letih podvojil palestinski bruto domači proizvod, ustvaril milijon delovnih mest, prepolovil stopnjo revščine med Palestinci in nezaposlenost spravil pod deset odstotkov.
Politični del potisnjen v drugi plan
Sobotna objava »gospodarske vizije« reševanja bližnjevzhodnega konflikta je v celoti razočarala Palestince, ker je na stranski tir postavila politično rešitev spora, ki je bil zaneten z ustanovitvijo judovske države pred več kot sedmimi desetletji. Palestinci si od Trumpove administracije sicer tako in tako niso obetali kaj drugega kot nadaljnje koncesije Izraelu, ki jih je dal že s priznanjem Jeruzalema za izraelsko prestolnico in aneksije sirskega Golana. O Kushnerjevem izdelku pa analitiki v arabskih državah družno ugotavljajo, da gre za konec palestinske državnosti in poskus dokončne integracije Palestincev v države, kjer so begunci, v Izrael, ki okupira Zahodni breg, in v Gazo, ki je spremenjena v zaprto taborišče. Palestinska vlada bo enako kot Libanon tako bojkotirala dvodnevno konferenco v Bahrajnu.
Trumpova administracija je svoj načrt sicer označila za najbolj ambiciozno in celovito mednarodno pobudo za Palestince doslej. Hanan Ašvari, članica izvršilnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije, je Washingtonu odgovorila, naj najprej ustavi obleganje Gaze in izraelsko krajo palestinskega ozemlja, virov in sredstev ter naj jim da svobodo gibanja in nadzor nad njihovimi mejami, zračnim prostorom, teritorialnimi vodami, »nato pa nas glejte, ko bomo zgradili živahno gospodarstvo blaginje kot svobodno in suvereno ljudstvo«. Palestinski finančni minister Šukri Bišara pa je danes ocenil, da je napovedovanje gospodarskega razcveta pred mirom nerealno in iluzija.
Komentatorji raztrgali načrt
Časopisni komentatorji od Egipta do Sudana so bahrajnsko konferenco že pred torkovim odprtjem razglasili za »orjaško izgubljanje časa«, »neživljenjsko« in »mrtvo ob spočetju«. Opozicija v Egiptu pa je v skupni izjavi navedla, da se z njo »blagoslavlja in legitimira« izraelska okupacija arabskih ozemelj, ter obsodila vsakršno sodelovanje arabskih držav na njej. Libanonski Hezbolah z znatnim vplivom v tamkajšnji vladi govori o »zgodovinskem zločinu«, zalivske države, naklonjene ZDA, s Savdsko Arabijo na čelu pa poskušajo z utišanjem kritikov, tudi iz vrst verskih vodij, ustvariti vzdušje, da ni nič narobe, če Palestinci prisluhnejo načrtu Trumpove administracije.
