»Poslanstvo MQ-konference je ustvarjanje prostora za hitrejše uveljavljanje znanja, praks in veščin inovativnega voditeljstva,« je poudarila Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager, ki je minulo sredo, 19. junija, organiziralo 11. MQ-konferenco z naslovom Zakaj nekaterim menedžerjem uspe spremeniti organizacijo in drugim ne? Na okrogli mizi so svoje izkušnje delili Anton Petrič, direktor Sistemov vodenja v TPV, Enzo Smrekar, predsednik uprave Droge Kolinske, in Anka Brus, direktorica podjetja Agitavit Solutions. Izpostavili so pomen sodobnega voditeljstva, pri čemer je Brusova dejala: »Sebe si nikoli nisem zamišljala v vlogi direktorice. Pomembno mi je, da ustvarjam nekaj, kar podjetju ali posamezniku prinese dodano vrednost, je zanj koristno oziroma mu pomaga, da je zaradi tega boljši, kot bi bil sicer.« Prisega na sodelovalen slog vodenja, ki sloni na dobrih odnosih. V podjetju Agitavit, ki že 16 let stabilno raste, sta bili pomembni dve prelomnici v delovanju, in sicer sklenitev pogodbe s tujima strankama Hilti Corporation in Sandoz Group, ki je danes del Novartisa,« je ponosno razlagala Brusova, ki velja za zgled ženskam v panogi informacijskih tehnologij (IT). »Ta ni zaprta za ženske, le ženske se redkeje odločajo za poklic v IT.« V podjetju Agitavit Solutions sicer zaposlujejo 23 žensk, kar je četrtina zaposlenih. Smrekar je na vprašanje, zakaj ga voditeljstvo navdihuje, odgovoril, da enostavno rad zmaguje, zmaga je zanj stvar navade. »Ves čas odkrivam nova obzorja, ambicije me ves čas poganjajo,« je dejal. Na vprašanje, kako čim bolje izkoristiti človeški kapital, pa je odvrnil, da mu je taka besedna zveza tuja. »S sodelavci smo na skupni poti, skupaj rastemo. Kot vodja želim biti svoji ekipi čim manj v napoto,« je dejal in sklenil z besedami: »Imam najboljšo ekipi v regiji.« Petrič je poudaril, da je za voditeljstvo potreben razmislek. »Dober inženir ni nujno tudi dober vodja. S tovrstnim kariernim premikom lahko v podjetju dobimo slabega vodjo in nesrečnega inženirja.«
Sodoben vodja razume svoj poklic kot poslanstvo
Ugotovitve raziskave Se sodobno voditeljstvo odraža na poslovnih rezultatih? sta predstavila mag. Sonja Klopčič, avtorica knjige Voditeljstvo, in Marko Srabotnik, direktor poslovnih rešitev v družbi Bisnode. Sodoben vodja se zaveda svoje odgovornosti za blaginjo vseh, zato pri svojem delu ne zasleduje samo dobička, temveč tudi druga merila trajnostne uspešnosti, kot so zavzetost zaposlenih, uresničevanja poslanstva in vpliv na planet. »Udejanja brezčasne modrosti staroselcev s petih celin, ki se skrivajo v akronimu AEIOU. Aroha-eb-ikigaj-oikos-ubuntu namreč pomeni vodenje iz energije ljubezni, razumevanje vsepovezanosti v poslovnem ekosistemu, uresničevanje poslanstva za smiselno delo, skrb za dom, ki je v najširšem pomenu besede naš planet, in človečnost,« je poudarila Klopčičeva, članica delovne skupine za sodobno voditeljstvo pri Združenju Manager. Zbranim je predstavila tako imenovano DUMO, kolo evolucije, ki ponazarja prehod organizacij skozi delovno, učečo se, mislečo in ozaveščeno fazo. Za delovno fazo je značilna osredotočenost na delavnost, ki se izraža v produktivnosti. V učeči se fazi je v ospredju znanje, s katerim vplivamo na kakovost procesov, proizvodov in storitev. Za mislečo fazo je ključna ustvarjalnost zaposlenih, ki se odraža v inovativnih rešitvah, v ozaveščeni fazi pa tudi s pomočjo intuicije gradimo modre rešitve za vso skupnost. »Raziskava kaže, da so podjetja, ki izkazujejo nadpovprečne poslovne rezultate, tudi sodobno vodena. Med njimi je več kot polovica takšnih, ki so že v fazi mislečih podjetij. Storitvena podjetja pri tem še posebej izstopajo.« Slovensko gospodarstvo je zelo močno zasidrano v učečem se okolju, čaka ga prehod v misleče organizacije, ki se odlikujejo po inovativnosti. »To je zahteven prehod, saj je zanj potrebna preobrazba vodenja. Produktivnost in kakovost namreč lahko načrtujemo in merimo, ustvarjalnost pa moramo spodbujati z drugačnimi vzvodi,« je dodala Klopčičeva.
Strah pred napakami hromi
Konferenco je zaokrožil psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ki je povedal, da nas iz cone udobja in varnosti premakneta dve čustvi: strah in upanje. V zgodovini so množice najlažje mobilizirali voditelji, ki so strašili ali navdihovali. Tudi danes ni nič drugače. Voditelj navdihuje, opogumlja, ima nalezljivo vizijo in jasen občutek za smisel, ljudem okrog sebe pomaga rasti. »Med slovenskimi menedžerji in v slovenski družbi nasploh pogrešam več navdihovalcev,« je dejal Musek Lešnik. Težava po njegovo je tudi prevzemanje odgovornosti, ki je ključno za voditeljstvo, sloni pa na empatiji. Vodjam je položil na srce še pomen zaupanja. »Ko čutimo, da nam vodja zaupa, bomo prevzeli odgovornost in dali od sebe vse, da dokažemo, da smo zaupanja vredni. Ker je največ možnosti, da ne narediš napake, če ne narediš nič, v okoljih, kjer se napake povezuje z občutki krivde, ne pričakujte poguma in inovativnosti,« je še dejal.
