Ministrstvo za javno upravo je danes sindikatom predstavilo izhodišča za spremembe plačnega sistema v javnem sektorju. Število možnih napredovanj, ki zdaj omogočajo vzpon po plačni lestvici tudi za več kot deset plačnih razredov oziroma za 40 odstotkov osnovne plače (en plačni razred pomeni štiri odstotke višjo osnovno plačo), so zmanjšali na največ pet napredovanj.
Medtem ko zdaj javni uslužbenci na podlagi ocen svojih predstojnikov napredujejo vsaka tri leta za enega do dva plačna razreda, bi se letno ocenjevanje delovne uspešnosti, ki očitno ni realno, saj je »odličnih« med 70 in 80 odstotkov zaposlenih, ukinilo, javni uslužbenci pa bi po novem napredovali avtomatično, a počasneje in vsakič le za en plačni razred. Prvo napredovanje za en plačni razred bi bilo izvedeno po dveh letih, drugo v naslednjih treh, tretje v naslednjih štirih, četrto v naslednjih petih in peto v naslednjih šestih letih. Tako bi torej v skupno 20 letih napredovali za pet plačnih razredov, s čimer bi se jim osnovna bruto plača povišala za 20 odstotkov.
Za boljše delavce je predvidena možnost tako imenovanega pospešenega napredovanja za dva plačna razreda, ki bi bila omejena na največ pet odstotkov zaposlenih pri delodajalcu. Po drugi strani pa bi lahko predstojniki slabšim delavcem napredovanje za eno leto zadržali.
Zaposlenim bosta na voljo dve možnosti
Prihranke pri manjšem številu napredovanj bi vlada namenila za povečanje tako imenovanega variabilnega nagrajevanja. Sedanje tri vrste delovne uspešnosti (redno, za povečan obseg dela in tržno uspešnost), za katero sta bila pri vsakem delodajalcu predvidena, a zaradi zamrznitve neuresničena dva odstotka mase plač, za zaposlenega pa 20 odstotkov osnovne plače, bi združili v enotno delovno uspešnost. Delodajalci bi lahko zanjo letno postopno namenili do deset odstotkov sredstev za osnovne plače, javni uslužbenec pa bi si z nadpovprečno uspešnim delom svojo osnovno plačo zvišal za največ 30 odstotkov.
Vladni predlog omogoča sedanjim zaposlenim dve možnosti. Če bi želeli, bi lahko ostali v nekoliko modificiranem »starem« sistemu, v katerem bi lahko napredovali za največ deset plačnih razredov, pri čemer bi ohranili vsa dosedanja napredovanja, vsakih pet let pa bi napredovali za en plačni razred. Ob tem pa bi bila njihova delovna uspešnost tako kot doslej omejena na največ 20 odstotkov osnovne plače in največ dva odstotka mase plač pri delodajalcu.
Prav tako že zaposleni, ki bi se želeli potegovati za delovno uspešnost v višini 30 odstotkov osnovne plače, za katero je predvideno do deset odstotkov mase plače, pa bi lahko ohranili le napredovanja za pet plačnih razredov. Če bi imeli na primer že doseženih sedem plačnih razredov, bi morali dva vrniti. Takšna možnost naj bi bila boljša za mlajše zaposlene z manj napredovanji in tiste, ki so prišli v javni sektor iz gospodarstva, na karierni lestvici pa so morali startati kot začetniki. Novi sistem bi sicer veljal tudi za vse na novo zaposlene. Za delitev sredstev za variabilno nagrajevanje namerava vlada skupaj s sindikati oblikovati nova merila za ocenjevanje, ki bi bolj upoštevala specifike posameznih plačnih skupin.
V javnem sektorju naj bi zavel menedžerski duh
Minister za javno upravo Rudi Medved je po predstavitvi predlogov sprememb plačnega sistema povedal, da je ključni cilj izboljšanje plačnega sistema. »Naš predlog gre v smer učinkovitejšega, fleksibilnejšega sistema. Celotnemu političnemu spektru pa tudi javnosti je jasno, da je treba v plačnem sistemu nekaj spremeniti, ga narediti manj rigidnega, bolj fleksibilnega in bolj privlačnega za mlade. Predvsem pa so spremembe nujne, da se otresemo uravnilovke, ki ta sistem spremlja, odkar je bil uveden. Hkrati s tem želimo predstojnikom dati orodje, da lahko svoje podrejene ustrezno nagrajujejo. Radi bi, da bi v javnem sektorju zavel menedžerski duh iz realnega sektorja,« je pojasnil Medved. Finančne posledice predlaganih rešitev vlada sindikatom ni predstavila, je pa minister povedal, da zvišanje mase plač ni predvideno.
Vlada bo sindikatom predloge poslala v ponedeljek in jim, kot je dejal minister, dala čas, da pregledajo dokumente, šele potem pa se bodo dogovorili za začetek pogajanj. »Nismo pod časovnim pritiskom, zato nam ni treba hiteti, poleg tega pa rokohitrstvo tudi ne bi dalo dobrih rezultatov. Do rezultata nameravamo iti počasi in strpno,« je pojasnil Medved.
»Potreben bo dodatni denar«
Sindikati so do predlogov kritični. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da gre za resne posege v obstoječi sistem, ki lahko v veliki meri spremenijo položaj javnih uslužbencev. »Naše osnovno stališče je, da je delovno uspešnost mogoče vrniti v plačni sistem samo z dotokom novega denarja. Če pa bi v enem delu le jemali in prestavljali v drug del, bo prišlo do zapletov, ki bi težko pripeljali k cilju.« Po njegovem mnenju je velika težava predlogov tudi v tem, »da vlada na eni strani jemlje vsem, zato da bi dala samo nekaterim«. Prav tako pa se mu zastavlja vprašanje, ali se s predlaganimi spremembami res naslavlja probleme celotnega javnega sektorja ali skuša zgolj reševati probleme v državni upravi, ne da bi upoštevali specifike posameznih plačnih skupin.
Jakob Počivavšek, predsednik Pergama in vodja druge sindikalne pogajalske skupine, meni, da gre za rešitve, ki so se v preteklosti v takšni ali drugačni obliki že pojavljale in za katere med vladno stranjo in sindikati obstajajo zelo različni pogledi.
