Med včerajšnjim drugim branjem zakona v hongkonškem zakonodajnem telesu, ki bo omogočal izročanje osumljencev matični Kitajski in o katerem naj bi bila končna odločitev sprejeta prihodnji teden, sta voditeljica nekdanje britanske kolonije Carrie Lam in njeno pravosodno ministrstvo prejela resne grožnje. Po navedbah sicer tabloidno usmerjenega časnika naj bi jim anonimneži napovedovali, da bodo njihove družine žive zažgali, če spornega zakona ne umaknejo.
Skrb pred begom investitorjev
Po nedeljskem protestu, na katerem se je po navedbah organizatorjev zbralo kar milijon ljudi, po trditvah policije pa okoli četrt milijona, so se ti včeraj nadaljevali ob pomoči mnogih delodajalcev, ki so z zaprtjem svojih dejavnosti zaposlenim omogočali sodelovanje na njih. Ugledni hongkonški gospodarstveniki, ki se redko politično opredeljujejo, so se tokrat tudi oglasili z opozorilom, da bi lahko sprejem zakonodaje, ki predvideva izročanje osumljencev državam, s katerimi Hongkong nima tovrstnih uveljavljenih pogodb (dejansko gre za izročanje Kitajski in pa Tajvanu), spodkopal zaupanje investitorjev v enklavo, ki je bila pod posebnimi pogoji vrnjena Kitajski v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja in posledično vpliva na njeno ekonomsko konkurenčnost. Med posebnimi pogoji ob britanski vrnitvi kolonije je bilo v formulo »ena država, dva sistema« vključeno tudi zagotovilo o varovanju neodvisnega pravosodnega sistema Hongkonga po anglosaškem vzoru v nasprotju s kitajskim, v katerem ima koordinacijsko vlogo partijska komisija za politične in pravne zadeve.
Na Peking so z več strani, zlasti pa Zahoda, naslovljene obtožbe, da se intenzivno vmešava v hongkonške zadeve, krni tamkajšnje demokratične reforme, prireja lokalne volitve, za nameček pa preganja kritike, kot v primeru peterice založnikov pred štirimi leti, ki so skrivnostno izginili iz Hongkonga, kaj vse se je z njimi dogajalo oziroma se še dogaja, pa je še vedno nejasno. Tokratno dogajanje obeta novo politično krizo, podobno tistima v letih 2003 in 2014, ko so propekinško usmerjene hongkonške oblasti ob protestu opozicije in velikega števila prebivalcev sprejemale novo varnostno zakonodajo oziroma niso prisluhnile zahtevam po trdnejši demokraciji tako imenovanega dežnikarskega gibanja.
Ni razloga za hitenje
Lamova je po nedeljskih napovedanih protestih opozorila pred vsako njihovo možno radikalizacijo, ki jo je bilo mogoče zaslutiti v ponedeljkovih jutranjih obračunih med policijo in nekaterimi nezadovoljneži, potem ko je bil miren protestni shod že končan. Na včerajšnjem se jih je znova zbralo na deset tisoče, spletna peticija pa jih je tudi pozivala, da obkolijo zgradbo 70-članskega zakonodajnega telesa, ki razpravlja o izročitvenem zakonu in v katerem imajo večino Pekingu naklonjeni poslanci. Shod je motil močan dež, udeležence pa je z naključnim preverjanjem osebnih dokumentov preverjala policija. V kabinetu Lamove delijo mnenje z oblastmi v Pekingu, da politično krizo spodbujajo elementi od zunaj, na hongkonško voditeljico, ki je po veri katoličanka, pa se je obrnila tudi tamkajšnja škofija s pozivom, naj ne hiti s sporno zakonodajo. Prebivalcem Hongkonga je sicer zagotovljeno, da prijavljeno protestirajo proti odločitvam svoje pokolonialne vlade, ne morejo pa je izbirati na neposrednih volitvah, ampak je odločitev v rokah 1200 elektorjev.
