Po besedah svetovalke za velnes in trenerke za optimalno psihofizično počutje zaposlenih na delovnem mestu ter ustanoviteljice NPC, kluba za uspeh in vitalnost mag. Nadiže Pleško smo ljudje z razvojem tehnologije in močno spremenjenimi poklici prevzeli sedeč življenjski slog, kar v praksi pomeni, da veliko sedimo tako na delovnem mestu kot tudi v prostem času.
»Danes smo že od otroštva vzgajani in celo nagrajeni za mirno sedenje. Tako smo prišli do točke, ko povprečen človek presedi na stolu veliko več časa, kot ga nameni za spanje. Svetovna zdravstvena organizacija je sedeči način življenja uvrstila med enega izmed desetih dejavnikov tveganja za človekovo zdravje in z njim povezuje porast števila kardiovaskularnih bolezni, diabetesa, debelosti, poškodb kostno-mišičnega sistema in celo smrti,« je razložila sogovornica.
Ključna je razbremenitev mišic
»Delovno okolje je tisto, v katerem preživimo velik del življenja. Večino časa pa žal, vsaj večina od nas, tam presedi. Dodatna težava se kaže še v tem, da sedimo tudi med prehranjevanjem, vožnjo z avtomobilom, gledanjem televizije, branjem, brskanjem po spletu in tako dalje. Večina ljudi se dejstva, da glavnino svojega budnega stanja presedijo, sploh ne zaveda,« je opozorila Nadiža Pleško.
Poudarila je, da smiselno integrirani aktivni odmori predstavljajo nujen ukrep vsakega posameznika, ki želi na dolgi rok sebi in svojemu telesu dobro. »Pomembno pri aktivnih odmorih je zavedanje, da jih ne moremo enačiti s kakršno koli rekreacijo čez dan, saj njihov glavni namen ni samo kakršno koli gibanje. Pri smiselno integriranih aktivnih odmorih gre namreč za redne aktivne kratke prekinitve dela z namenom razbremenitve mišic, ki so zaradi določenih gibov in prisilne drže prekomerno obremenjene.«
Najpogostejši so petminutni aktivni odmori
Pleškova ugotavlja, da tudi v naši državi raste zavedanje, kako pomembno vpliva dobro psihofizično počutje zaposlenega na njegovo storilnost in splošno zadovoljstvo na delovnem mestu, vseeno pa se aktivnih odmorov na delovnem mestu še vedno poslužuje premalo organizacij. »Normalno se nam zdi postavljati cilje in govoriti o vizijah na področju kariere in poslovnih ciljev. Tudi dopuste in večje investicije večinoma načrtujemo, tega, kako se želimo počutiti ali izgledati čez nekaj let, pa ne,« ugotavlja sogovornica.
Pri aktivnih odmorih je doslej sodelovala z več kot petdesetimi podjetji. Zaposlene vselej najprej izobrazi glede pomena večkratne prekinitve dela in nato o samih aktivnih odmorih, ki so lahko včasih kratki, zgolj petminutni, ali pa trajajo vse do 20 minut. »Med zaposlenimi so najpogostejši petminutni aktivni odmori. V tem času je odlično že to, da vstanemo iz svojega stola, se dobro pretegnemo, naredimo nekaj razteznih vaj (predvsem razgibamo vrat in ramenski obroč), se malo pretresemo, naredimo nekaj korakov po pisarni, prezračimo prostor in popijemo kozarec vode,« je razložila Pleškova.
Pomagajo tudi stol, miza in stopnice
Priporočljivo je, da nekdo vodi aktivne odmore in zaposlene pouči o pravilni izvedbi vaj, je dodala sogovornica. »Za zelo pomembnega se je pri meni v praksi pokazal tudi postopek sledenja določenih vaj in aktivnosti glede na vrsto in trajanje dela zaposlenega. Se pravi, da je vse odvisno od tega, kaj želijo v podjetju z aktivnimi odmori doseči. Zato je uvodni razgovor pred samo akcijo resnično pomemben.«
Ena od značilnosti Nadižine tehnike izvajanja aktivnih odmorov je, da zanje vadeči oziroma zaposleni ne potrebujejo športne opreme. Dovolj je lastno telo, pomaga pa tudi nasmeh na obrazu, pravi. Včasih si sposodijo še kakšen stol in mizo, pa tudi vrata in stene v pisarnah lahko predstavljajo odličen pripomoček. In stopnice. Vedno, ko pride kam na novo, se stopnic še posebej razveseli, je zaupala.
Na vprašanje, ali dovolj naredimo za zdravje ali boljše počutje, če si med delovnim časom zunaj na zraku omislimo petnajstminutno hitro hojo, je Pleškova odgovorila, da to ni dovolj, če preostali del dneva večinoma presedimo. »Hoja je sicer super stvar in jo spodbujam. Poleg rednega izvajanja aktivnih odmorov bi bilo pred delovnim časom ali po njem odlično vsak dan vsaj še 20 do 30 minut hoditi nekje v naravi. To bi bila optimalna kombinacija za vsak dan. Konec tedna pa še kakšno delo na vrtu ali pa skok na bližnji hrib, včasih s kolesom, in potem obiskovanja raznih vadbenih centrov ne bi bila več potrebna.«
