Kot je mojim prijateljem, morda tudi bralcem, znano, nikoli nisem maral teka. Enostavno mi ni šlo od rok, pravzaprav od nog. Z veseljem sem se ukvarjal z nekaj športi, malo tega v razumnem obsegu, ki pristoji starejšemu občanu, gojim še danes, a teka ni bilo nikoli. Ko sem pred časom prisopihal na vrh Rožnika in lovil sapo, je bila to izključno posledica čisto navadne hoje in zasedenosti za računalnikom pred tem. Pot do šanka (naj ostane ta sicer nižje pogovorno označena beseda, ker v Slovencem razumljivem jeziku simbolizira reševalno točko za onemoglega občana), ki bi mi povrnil veselje do blage rekreacije, je zapirala manjša stojnica z mladim prodajalcem zaskrbljenega obraza. Ne vem, ali si je takega nadel ob pogledu name ali pa je spadal k znamki njegovih izdelkov. Glede na to, da ga je skrbelo zdravje mimoidočih, bi bilo prav mogoče tudi slednje.
Prijazno me je pozdravil in mi ponudil povsem brezplačen izračun maščobnega tkiva v mojem telesu. Poudaril je, da se te nadloge premalo zavedamo, utegne pa biti pra...
Sem ter tja se moram uščipniti na kakšno dovolj bolečo točko. Ne gre za to, da bi preveril, če sanjam. Le za to, da se spomnim, da sem raziskovalec,...
