Na Mestni občini Ljubljana pomisleke, da gradijo novo parkirišče P+R v Stanežičah na neposrečeni lokaciji, zavračajo z izsledki dveh prometnih študij: Javni promet v Ljubljanski urbani regiji iz leta 2010 in Parkiraj in prestopi: za trajnostno mobilnost v Ljubljanski urbani regiji: P+R iz leta 2014. A ti dve študiji, namesto da bi pomisleke odpravili, odpirata še več vprašanj o smiselnosti naložbe, ki je brez DDV vredna več kot 5,2 milijona evrov in za katero je občina prejela dobra dva milijona evrov evropskih in državnih sredstev.
Gradnja parkirišča pogojena z novo cesto
Tako omenjeni študiji kot številni drugi dokumenti izpostavljajo več ukrepov, ki jih bi morali uresničiti sočasno z dokončanjem P+R Stanežiče, a dejstvo je, da se to ne bo zgodilo. V študiji Parkiraj in prestopi iz leta 2014 je predvideno, da bi imelo parkirišče v Stanežičah 550 parkirnih prostorov za avtomobile, kar je celo 163 več od trenutnih načrtov. A študija navaja izjemno pomembno podrobnost, in sicer, da je izvedba parkirišča pogojena z dokončanjem navezovalne ceste Jeprca–Stanežiče–Brod, ki bi to parkirišče povezala z gorenjsko avtocesto.
Brez te ceste bo to parkirišče zanimivo le za voznike, ki se proti Ljubljani pripeljejo iz smeri Medvod. Povezovalna cesta med Jeprco, Stanežičami in Brodom je sicer že umeščena v prostor, državni prostorski načrt je bil sprejet februarja 2011. A do leta 2016 se projekt ni premaknil z mrtve točke, nakar so na Darsu naročili študijo, ki bi odgovorila na vprašanje, kako najbolj smotrno zgraditi novo povezavo. Študija je bila zaključena v začetku leta 2018, v njej pa predlagano, da bi po etapah uredili najbolj problematične odseke in pri tem izkoristili obstoječo traso regionalne ceste, ki bi jo modernizirali. Na ministrstvu za infrastrukturo so februarja letos razkrili, da bo gradnja tega odseka finančno zelo zahtevna in da denarja za izvedbo projekta nimajo.
Železniško postajališče in rumeni pasovi
Študija Javni promet v Ljubljanski urbani regiji za parkirišče v Stanežičah predvideva od 300 do 500 parkirnih mest za avtomobile, kar je tudi razpon, ki so ga na občini na koncu upoštevali pri projektiranju. A ta študija predvideva tudi, da bo parkirišče v Stanežičah ena od petih intermodalnih točk, kjer bo mogoče prestopiti na vlak. Za zdaj ob bodočem parkirišču ni predvideno nobeno novo železniško postajališče, čeprav se mu gorenjska proga približa na vsega nekaj deset metrov.
Poleg omenjenih dveh študij se s parkirišči P+R v regiji ukvarja še več drugih dokumentov. V Poročilu o mreži P+R zbirnih središč v Ljubljanski urbani regiji iz leta 2014 je za lokacijo v Stanežičah ugotovljeno, da obstaja povpraševanje po 162 parkirnih mestih, če do parkirišča avtobusi ne bi vozili po rumenih pasovih, oziroma 346 parkirnih mestih, če bi rumene pasove imeli in bi bili avtobusi zato precej hitrejši. Za zdaj je rumeni pas na Celovški cesti zarisan le v smeri proti mestu, konča pa se že pri križišču z Drenikovo ulico. Kljub temu, da je nadaljnje podaljševanje rumenih pasov zapisano v občinskih strateških dokumentih, za zdaj nič ne kaže, da bi kmalu dočakali nove rumene pasove.
Ministrstvo: Parkirni prostor za do 3000 evrov
Za presojo naložbe v P+R Stanežiče so zanimive tudi Smernice za vzpostavitev sistema P+R in umeščanje vozlišč P+R v urbanih naseljih, ki jih je ministrstvo za infrastrukturo objavilo skupaj z razpisom za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti. V dokumentu je navedeno, da bi bilo pri projektih P+R smiselno upoštevati zgornjo mejo smotrnosti investicije v višini okoli 3000 evrov na parkirni prostor, čemur se lahko prištejejo še stroški spremljevalnih objektov, kot so nadstrešnice, sanitarije, kolesarnice in podobno. Če bi upoštevali te smernice, bi ureditev 387 parkirnih mest v Stanežičah morala stati okoli 1,1 milijona evrov, in četudi bi za 15 parkirnih prostorov za avtodome, 6 postajališč za avtobuse, nadstrešnico in omarice za shranjevanje koles plačali še dodaten milijon evrov, bi končni račun znašal dobra dva milijona evrov. Kar je tri milijone manj, kot bo za parkirišče občina plačala družbi Trgograd. Veliko razliko si gre sicer razlagati s tem, da so si na občini na parkirišču zamislili CNG-polnilnico, zaradi česar bodo podaljševali plinovod, do Celovške ceste pa bodo zgradili povsem nov dovoz s križiščem.
Kljub vsem tem pomislekom Matej Gojčič, namestnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, verjame, da bo parkirišče v Stanežičah tako uspešno kot parkirišči na Dolgem mostu in ob Barjanski. »Že danes vidimo, da parkirišče pri Merkurju v Vižmarjah deluje kot P+R, mnogo ljudi tam parkira in gre z avtobusom naprej v mesto. Prepričan sem, da bo to eden bolj uspešnih P+R,« pravi Gojčič.
