Evropski komisar Günter Oettinger je ob začetku veljavnosti za nemško tiskovno agencijo dpa v Bruslju direktivi, ki je bila deležna številnih kritik, češ da bo omogočila cenzuro interneta, v bran povedal: »Na trgu se bo pokazalo, da so pravila poštena.«
Za reformni sveženj je aprila glasovalo 19 držav, šest jih je bilo proti, tri so se vzdržale, med njimi Slovenija. Kot so tedaj pojasnili pri stalnem predstavništvu Slovenije pri EU, se je Slovenija vzdržala, ker ocenjuje, da zakonodajna rešitev oz. končni kompromis ne odraža interesov večine slovenskih deležnikov oz. uporabnikov v zadostni meri. Slovenija se je sicer vzdržala že na glasovanju o končnem predlogu direktive februarja.
Nestrinjanje privedlo do protestov
Nestrinjanje z direktivo je marca pred glasovanjem v Evropskem parlamentu izzvalo tudi proteste po evropskih mestih, predvsem 13. (po novem 17. člen). V Ljubljani je protest potekal v organizaciji stranke Pirati. Ta je menila, da bi sprejetje direktive v Evropskem parlamentu »razdejalo internet, kot ga poznamo«, kot neprimerna pa označila predvsem 11. (po novem 15.) in že omenjeni 13. člen.
Direktiva je del reforme avtorskega prava v EU, ki bi bila prilagojena digitalni dobi, v kateri glavni dostop do ustvarjalnega dela in novinarskih člankov predstavljajo ponudniki, ki omogočajo pretakanje glasbe s spleta, platforme z videom na zahtevo, agregatorji novic in plaftorme, ki uporabnikom spleta omogočajo nalaganje vsebin.
