Po treh mesecih, odkar teče pred španskim vrhovnim sodiščem sodna obravnava, v kateri so poleg obtoženih zaslišali tudi 422 prič, gre proces proti katalonskim politikom h koncu. Štirje tožilci so prejšnji torek pred sedemčlanskim sodnim senatom predstavili vsebino obtožnice in dokaze, na katerih temelji njihova zahteva, da se katalonske politike obsodi za kazniva dejanja, kot so uporništvo, poneverbe in neposlušnost. Poleg tega so v obtožnici dogajanje jeseni 2017 v Kataloniji označili kot »državni udar«, kar je presenetilo javnost, saj takega koncepta kaznivega dejanja do zdaj niso uporabili.
Tožilstvo meni, da so obtoženi poskušali »razveljaviti ustavo, deloma ali v celoti, in razglasiti na enem delu nacionalnega teritorija neodvisno državo (…), pri čemer so uporabili tudi nasilje«. Tožilec Javier Zaragoza je trdil, da »razlog, zakaj se jim sodi, nima nič skupnega s kriminalizacijo politične drugačnosti. Ne preganjamo političnih idej ali političnih projektov, nezdružljivih z ustavnim redom. Razlog ni nič drugega kot poskus odpraviti ustavo iz leta 1978, to je temeljni instrument našega sožitja«.
Junqueras naj bi bil kolovodja
Sojenje v Madridu poteka proti 12 od 23 obtoženih članov nekdanje katalonske nacionalistične vlade, ki jo je vodil Carlos Puigdemont do oktobra 2017, ko je bila odstavljena. Na zatožni klopi so se znašli nekdanji podpredsednik in novoizvoljeni evropski poslanec Oriol Junqueras, nekdanja predsednica parlamenta Carmen Forcadell, predsednika nacionalnih družbenih organizacij Nacionalna katalonska skupščina in Omnium Cultural Jordi Sanchez ter Jordi Cuixart in pet ministrov nekdanje vlade.
Med njimi je tožilstvo najbolj izpostavilo Junquerasa, ki ga je Zaragoza označil za »glavni motor upora« in zanj zahteval 25 let zapora. Pripomnil je, da je bil Junqueras tisti, ki je pozival na referendum za neodvisnost in njegove privržence na ulice, kar da je sprožilo nasilje. Prav nasilje in uporaba orožja pa sta ključna za dokazovanje, da šlo za upor oziroma »državni udar«. Tožilci trdijo, da je takratna katalonska vlada poskušala uporabiti 17.000 pripadnikov katalonske policije Mossos d'esquadra za dosego svojega cilja, to je izpeljati referendum in razglasiti samostojno državo; Sanchez in Cuixart pa naj bi bila »kralja in gospodarja« javnega reda v Barceloni in sta ukazovala Mossosu, kako naj ta ravna.
Pravobranilka meni, da nasilje ni bilo uporabljeno
Tožilci so razmere, ki so vladale v septembru in oktobru 2017 v Kataloniji, opredelili kot »pravo izredno stanje«, ko so funkcije javnega reda prevzeli »nekateri civili«, kar je pomenilo napad na ustavni red in zato mora biti obravnavano kot upor. Tožilec Jaime Moreno je k temu dodal, da katalonski politiki nosijo odgovornost za vse incidente, do katerih je prišlo med špansko policijo in prebivalci v tistih oktobrskih dneh, ter za vse ranjene. Med poškodovanimi je bilo 93 španskih policistov in tisoč volilcev oziroma privržencev katalonske neodvisnosti zaradi represije španskih varnostnih sil.
Drugačno opredelitev je pred sodnim senatom podala državna pravobranilka Rosa Maria Seoane, ki je trdila, da ni šlo za upor, temveč za konspiracijo, ker da v teku sodne obravnave »uporabe nasilja kot ključnega elementa načrta obtoženih ne moremo smatrati za dokazano«. Katalonski politiki so po njenem mnenju poskušali preprečiti izvajanje zakona, vendar niso uporabili nasilja za to, da bi razglasili samostojno državo. Če bi sodni senat sprejel tezo državne pravobranilke, bi bile kazni za obtožene precej nižje od tistih, ki jih zahteva tožilstvo. Prihodnji teden bo na vrsti zagovor obrambe, ki poskuša dokazati, da upora ni bilo, da so nasilje izvajale španske varnostne sile in da ni šlo za kršitev zakonov, ker razglasitve neodvisne države dejansko ni bilo.
