Kanadski znanstveniki z Univerze v Viktoriji so analizirali 26 predhodnih raziskav o količinah mikroplastike v ribah, školjkah, sladkorju, soli, pivu, vodi in celo mestnem zraku. Zbrane podatke so združili z ameriškimi smernicami za zdravo prehrano in izračunali, koliko delcev mikroplastike na leto zaužije posameznik.
Odrasle osebe na podlagi izračuna letno zaužijejo okoli 50.000 delcev, medtem ko otroci okoli 40.000 delcev. Ker raziskav o prisotnosti mikroplastike v mnogih živilih, vključno s kruhom, mesom, mlečnimi izdelki, predelano hrano in zelenjavo, nimamo, so tudi podatki, ki jih je skupina znanstvenikov analizirala, omejeni na hrano, ki v dietah predstavlja vsega 15 odstotkov kaloričnih potreb posameznika. To pomeni, da bi bila količina zaužite mikroplastike lahko še mnogo večja. Njihova raziskava je sicer objavljena v znanstveni reviji Environmental Science and Technology.
Zelo zanesljive podatke naj bi imeli za prisotnost mikroplastike v vodi. Voda v plastenkah naj bi v povprečju vsebovala kar 22-krat več mikroplastičnih delcev od vode iz pipe. Kot piše Guardian, bi oseba, ki bi pila izključno vodo iz plastenke, letno samo iz tega vira zaužila 130.000 delcev mikroplastike. Če bi pili vodo iz pipe, bi v povprečju še vedno zaužili 4.000 delcev. Mikroplastične delce zaužijemo tudi z dihanjem. Delci se v zraku znajdejo ob razkroju plastike, podobno kot v rekah, morjih in zemlji.
Ker se s problemom mikroplastike znanstveniki ukvarjajo šele relativno kratek čas, nimamo jasnejših podatkov, kakšen vpliv imajo na zdravje. Bi pa delci znali oddajati strupene snovi, kot tudi sprožati reakcije človeškega imunskega sistema, ki bi tujke zaznal znotraj telesnega tkiva. Da smo mikroplastične delce verjetno že zaužili, potrjuje tudi lanska raziskava, ki so jo opravili s pomočjo osmih prostovoljcev iz Evrope, Japonske in Rusije. Mikroplastične delce so tedaj našli v vzorcih blata vseh sodelujočih.
