Kitajske oblasti politično izjemno občutljivo obletnico kot običajno obeležujejo z molkom, kar priča o tem, da se dobro zavedajo brazgotin, ki so ostale po zatrtju šest tednov trajajočih mirnih protestov v središču Pekinga.
Policisti v bližini Trga nebeškega miru danes preverjajo osebne dokumente vseh, ki odhajajo s postaje podzemne železnice, tujih novinarjev pa na trg bodisi ne spuščajo bodisi jim ne dovolijo fotografiranja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Cenzura svetovnega spleta se je ob občutljivi obletnici še zaostrila. Priljubljene spletne strani, ki v živo prenašajo dogajanje na trgu, te dni ne delujejo »zaradi vzdrževanja«, ob iskanju pojma Tiananmen, kar je kitajsko ime trga, na kitajski platformi Weibo pa se izpiše uradni logotip 70. obletnice ustanovitve komunistične Kitajske.
Na Kitajskem je vsakršno omenjanje obletnice prepovedano. Po poročanju AFP ljudje, s katerimi se je pogovarjal njihov dopisnik, ne želijo govoriti o njej, poudarjajo pa, da vedo, kaj se je zgodilo na današnji dan.
Bodo pa obletnico obeležili na Tajvanu, v Hongkongu in Macau. Oblasti na Tajvanu, ki ga ima Kitajska za del svojega ozemlja, so v ponedeljek pozvale Peking, naj se iskreno pokesa za zatrtje protestov.
V Hongkongu in Macau, nekdanjih evropskih kolonijah, ki so jih Kitajski vrnili leta 1997 in 1999, bodo danes potekale spominske slovesnosti. Na bedenju ob svečah v Hongkongu nocoj pričakujejo več deset tisoč ljudi.
Feng Congdeju prepovedali udeležbo
Se pa slovesnosti v Hongkongu ne bo udeležil eden od voditeljev protestnikov na Trgu nebeškega miru Feng Congde, ki so mu kitajske oblasti v nedeljo preprečile vstop v Hongkong. Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je bila do tega kritična. »Postopna erozija svobode v Hongkongu dokazuje, da demokracija in avtoritarni režim, ki vodi Kitajsko, ne moreta soobstajati,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zapisala na Facebooku.
EU je ob obletnici pozvala k razkritju dogajanja pred 30 leti. »Evropska unija še naprej žaluje za žrtvami in njihovim družinam izraža sožalje,« je v sporočilu za javnost zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini. »Priznanje teh dogodkov ter smrtnih žrtev, pridržanih in pogrešanih v zvezi s protesti na Trgu nebeškega miru je pomembno za prihodnje generacije in kolektivni spomin,« je poudarila.
Pozvala je tudi k izpustitvi vseh aktivistov in odvetnikov za človekove pravice, ki so za zapahi v povezavi z dogodki pred 30 leti ali zaradi svojega zavzemanja za pravico in demokracijo.
Ameriški State Department pa je pozval Kitajsko, naj objavi popolne podatke o tistih, ki so bili ubiti ali so izginili v krvavem zatrtju protestov. S to potezo bi, kot je ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost, ponudili tolažbo mnogim žrtvam tega temačnega dela zgodovine. »Dogodki pred 30 leti vznemirjajo našo vest in vest ljudi po svetu, ki cenijo svoboščine,« še piše v sporočilu, ki hvali pogum protestnikov, ki so se uprli komunističnemu režimu. Kitajska je sporočilo State Departmenta označila za arogantno in žaljivo, poroča AFP.
Kitajske oblasti so leta 1989 nasilno zatrle prodemokratične proteste na Trgu nebeškega miru v Pekingu. Število ubitih v noči s 3. na 4. junij je še danes neznanka. Po uradnih podatkih kitajskih oblasti je bilo ubitih 241 ljudi, od tega 36 študentov, medtem ko oporečniki trdijo, da je bilo ubitih več tisoč ljudi. Oblasti še vedno vztrajajo, da so protesti leta 1989 ogrozili vladavino komunistične partije in jih je bilo treba zatreti, da bi ohranili politično stabilnost in gospodarske reforme.
