V Sloveniji se jutri začenja največji politično-gospodarski dogodek v zadnjih letih. Četrtič bo na predsedniški ravni zasedala pobuda Tri morja, ki poskuša na regionalni ravni med Baltikom, Črnim in Jadranskim morjem izboljšati prometno, energetsko, digitalno pa tudi politično povezljivost. Po Dubrovniku, Varšavi in Bukarešti, kjer so potekali prejšnji vrhi pobude, zdaj prihajata na vrsto Ljubljana in Brdo pri Kranju.
Vrh bo zaznamovan z visoko politično udeležbo na predsedniški ravni. V goste prihaja devet od dvanajstih predsednikov držav članic EU: bolgarski predsednik Rumen Radev, Miloš Zeman iz Češke, Kersti Kaljulaid iz Estonije, Kolinda Grabar Kitarović iz naše južne sosede, Raimonds Vejonis iz Latvije, Dalia Grybauskaite iz Litve, Andrzej Duda iz Poljske in romunski predsednik Klaus Iohannis. Vrha se bo kot poseben gost udeležil tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki bo tako že drugič v mesecu dni v Sloveniji. Visoko udeležbo bosta zaokrožila še predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški minister za energetiko Rick Perry.
Iskanje vlagateljev
Pobuda je bila ob njeni ustanovitvi predvsem zaradi velikega ameriškega interesa razumljena predvsem kot protiutež kitajski politično-investicijski iniciativi 16+1. Vendar je zaradi usmerjenosti na druge projekte povezovanja severnega in južnega dela vzhodnega krila evropske integracije počasi izgubljala pečat »ameriškega trojanskega konja« v EU. Ameriški interes za prodajo utekočinjenega zemeljskega plina preko te pobude v EU sicer še naprej ostaja. ZDA so tako denimo ob številnih okroglih mizah dvodnevne konference prevzele pripravo posebne stranske okrogle mize o možnostih poglabljanja sodelovanja na trgu utekočinjenega zemeljskega plina.
Potem ko se je minula tri leta predvsem načrtovalo skupne projekte, s katerimi bi lahko države kandidirale za evropska sredstva iz skladov EU, bo letošnje srečanje za izvedbo teh projektov še pomembnejše. Države bodo povzele izkušnje z že realiziranimi projekti in nove predstavljale institucionalnim in tudi zasebnim investitorjem. Ob predstavnikih Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj bodo predstavniki držav razpravljali tudi o morebitni ustanovitvi posebnega sklada za sofinanciranje projektov iz te pobude. Kako velik bo in pod kakšnimi pogoji bi potekalo sofinanciranje projektov, še ni odločeno.
Poseben panel o investicijah
Prav investicije v regijo so med ključnimi elementi v prizadevanjih za zmanjšanje razvojnega razkoraka med vzhodom in zahodom integracije. Poseben panel voditeljev bo razpravljal samo o vprašanju investicij v regiji. Gospodarska kriza je v minulem desetletju močno zarezala v investicije, še bolj kot v zahodni Evropi pa so negativne posledice čutili prav v vzhodnem delu integracije. Vrnitev na predkrizno raven ni bila dosežena niti z Evropskim skladom za strateške investicije, ki je z evropskimi garancijami in ugodnimi krediti spodbujal vlaganja zasebnega sektorja v infrastrukturo. Kot je razvidno iz poročila evropskega računskega sodišča, je tako imenovani Junckerjev sklad pretežno koristil predvsem starim državam članicam.
Na srečanju v Sloveniji se bo zbralo več kot 500 udeležencev. Gospodarstveniki iz regije bodo ob robu konference iskali poslovne priložnosti s partnerji iz regije. Gospodarski del zasedanja bo potekal pod pokroviteljstvom premierja Marjana Šarca, medtem ko bo politični del gostil predsednik Borut Pahor.
