Arhitekt dr. Peter Šenk je letos za knjigo v angleščini, znanstveno monografijo s področja arhitekturne zgodovine in teorije Capsules: Typology of other architecture, prejel Plečnikovo medaljo za strokovno publicistiko. Strokovna žirija je uvodoma v obrazložitvi med drugim zapisala: »Knjiga je teoretično delo iz arhitekture, ki zaradi obravnavane teme ter načina njene predstavitve naslavlja bralce mednarodnega prostora in tako premika standardno mejo, da arhitekturna publicistika slovenskih avtorjev v večini obravnava le slovensko arhitekturno produkcijo, dela slovenskih arhitektov ter tako vsebinsko ostaja le v slovenskem nacionalnem okviru.« Knjiga črpa iz svetovne dediščine šestdesetih let prejšnjega stoletja in vključuje tudi primere sodobnih kapsul slovenskih arhitektov in umetnikov, ki jim uvrstitev v angleški prevod knjige pomeni dodatno referenco.
Razmislek o načinih sodobnega bivanja
Gre za knjigo, katere specifična tema predstavlja kritični pregled razvoja kapsularne arhitekture v 20. stoletju v svetu, njene vplive na današnjo arhitekturno produkcijo ter prikaže izbrane in najpomembnejše primere minimalne bivalne enote, kapsule. Tema je v slovenskem prostoru aktualna, a vendar preveč ozka, da bi dosegla širok krog bralcev, zato je delo ugledalo luč sveta v angleščini. Aktualnost se kaže prav v razmisleku o načinih sodobnega bivanja človeka kot globalnega nomada, številnih množičnih migracijah in navsezadnje o trajnostnem razvoju, skrbi za planet in kritičnem pogledu na sodobne grajene strukture. Predstavlja pomemben prispevek na tem področju in tudi nujno branje za vse, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora in družbenimi spremembami.
Doc. dr. Peter Šenk je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo UL in po nekajletni praksi študij nadaljeval na Berlage Institute v Rotterdamu. Nato je doktoriral na Fakulteti za humanistične študije UP s področja filozofije in teorije vizualne kulture. Že v času študija na Nizozemskem ga je zanimala tema kapsularne arhitekture. Sodeloval je z Emilom Hrvatinom oziroma Janezom Janšo pri pripravi projekta FWC (First World Camp, 2004). V projektu Begunska taborišča za državljane prvega sveta se je ukvarjal z umetniškim raziskovanjem demilitarizacije izoliranih skupnosti. Raziskave so se osredotočale na begunska taborišča, nakupovalna in turistična središča, zaprte skupnosti in druge oblike kapsularnosti.
Avtor je objavil več prispevkov s področij arhitekture, urbanizma in vizualne kulture, vodil je več domačih in mednarodnih delavnic ter s svojimi deli sodeloval na razstavah doma in po svetu. Je avtor več strokovnih knjig. Kot gostujoči strokovnjak sodeluje s tujimi ustanovami in od leta 2009 predava na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM. Široko poznavanje in ukvarjanje s teorijo arhitekture dopolnjuje z načrtovanjem – s Polono Filipič sta leta 2004 ustanovila arhitekturni Studio Stratum, v okviru katerega so izvedli več projektov. Širše znan je razstavno-prodajni objekt v Koncertni dvorani v Postojnski jami (avtorji: Peter Šenk, Polona Filipič, Grega Tramte in Marko Pretnar).
Arhitektura odpora
Nagrajena knjiga obravnava arhitekturno, oblikovalsko in urbanistično tipologijo kapsule, ki je redefinirala koncept osnovnega gradnika arhitekture – gradnik je tako lahko tudi enofunkcijska ali minimalna bivalna enota. Radikalna arhitektura, arhitektura odpora, druga in drugačna arhitektura za modernega človeka je skušala in skuša ponuditi alternative rešitve za boljši svet. Peter Šenk pojasnjuje: »Predstavljena je razvojno v kontinuiteti modernega gibanja, skozi njegovo revizionistično kritiko, s pionirskimi primeri in s primeri iz neposredne sodobnosti. Tipologija kapsule je opredeljena tudi kot arhitektura odpora s potencialom za iskanje druge arhitekture v sodobnosti. Koncept kapsule ima kot sestavni element arhitekture, pa tudi kot prostorski element, generativni potencial arhitekture osebnega prostora za posameznika, kar nas prisili tudi v premislek o naših življenjskih in bivalnih pogojih.«
Monografija Capsules: Typology of Other Architecture, ki je izšla pri mednarodni založbi Routledge, je prevod in priredba knjige Kapsula: tipologija druge arhitekture, ki je 2015 izšla pri založbi ZRC v zbirki Teoretska praksa arhitekture.
Izdaja v angleškem jeziku je glede na izvirnik v slovenščini prirejena za anglofonsko bralstvo, dopolnjena z dodatnimi referencami, novejšimi primeri in dodatnim grafičnim gradivom. Ta nestandardna knjiga, študija fenomena kapsule, ki je že doživela pozitivne odzive v mednarodnih strokovnih krogih, je zanimiva za vse, ki se vsaj malo ukvarjajo s prihodnostjo in si upajo sanjati.
