Dnevno izumre od 50 do 150 živalskih vrst. Prav ste prebrali. Če so bili za množično izumrtje v preteklosti krivi asteroidi ali izbruhi ognjenikov, obstoj mnogih danes v prepad potiskata neodgovornost in sebičnost človeka. Morda nam je prav malo mar za nepoznane žužke z druge strani sveta, ptice, katerih imen sploh ne znamo izgovoriti, ali ribe, ki (ne) živijo globoko v morju, večini pa srce vendarle vztrepeta ob omembi ogroženosti nerodnih, a simpatičnih pand in mehkih, lenih koal. Po zadnjih ocenah strokovnjakov Avstralske fundacije za koale je teh vrečarjev v avstralski divjini le še 80.000, s čimer je vrsta »funkcionalno izumrla«.
V primeru koal še ne gre za popoln izbris z obličja zemlje, a strokovnjaki s tem izrazom opozarjajo, da ta vrsta v ekosistemu nima več bistvene vloge. Večja težava nastane pri plenilcih, ki v naravi zaradi manjše prisotnosti ne morejo več opravljati svojega »dela«. Na določenih območjih dežele tam spodaj so »funkcionalno izumrli« dingi, ki so ponekod povsem izgubili svojo vlogo. A čeprav so koale bolj ali manj sovražniki samo za evkaliptus, to še ne pomeni, da se z njihovim izginotjem ne bi porušilo določeno ravnovesje lokalnega ekosistema. Skrbijo namreč za ohranjanje in zdrav razvoj dreves evkaliptusa, z izločki pa prispevajo k recikliranju hranil gozdnih tal. Da o prispevku k avstralskemu turizmu sploh ne začnemo razpravljati…
Živalski vrtovi niso rešitev
Drastičen padec števila tega kosmatega simbola Avstralije, v zadnjih dveh desetletjih naj bi se zmanjšalo celo za polovico, strokovnjaki zaznavajo že vrsto let. A gre zgolj za ocene, saj natančnega števila zaradi velikosti celine in ponekod neokrnjene divjine ne morejo ugotoviti. Od leta 2012 so v Queenslandu, Novem Južnem Walesu in na Teritoriju glavnega mesta Avstralije na seznamu ranljivih živalskih vrst. Nekaj ukrepov, s katerimi so skušali koale rešiti pred smrtonosnim koncem, je začasno rešilo težavo, dolgoročno gledano pa je treba storiti velike premike. Največjo grožnjo koalam namreč še vedno predstavljamo ljudje s krčenjem gozdov in drugimi posegi v njihovo naravno okolje. Mnogo jih ravno zaradi tega in urbanizacije, ki vse bolj sili v zadnje kotičke divjine, konča pod kolesi avtomobilov (do 4000 na leto), nanje vplivajo še suša, vse več požarov in podnebne spremembe. Iz leta v leto višje temperature zmanjšujejo prehransko vrednost njihove edine hrane – evkaliptusovih listov, zaradi česar so živali vse bolj podhranjene. Res je, da mnogo živali pogine tudi zaradi spolno prenosljive klamidije, težave na določenih območjih pa predstavlja še genetika oziroma razmnoževanje med sorodniki.
V Avstralski fundaciji za koale so vlado že pozvali, naj to živalsko vrsto zaščiti z zakonom, po katerem bi veljala prepoved prodaje, ubijanja ali udomačitve koal. Prepričani so, da oblasti ne storijo dovolj za njihovo reševanje, in menijo, da bo za to kmalu zmanjkalo časa. »Naša ikona se počasi poslavlja. In ne, živalski vrtovi niso rešitev. Rešiti moramo njihovo naravno okolje,« pozivajo k čim hitrejšim spremembam.
