Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes končal dvodnevni obisk, med katerim je izrazil veselje, da je slovenska oblast med tistimi, ki si prizadevajo za normalizacijo odnosov med Evropsko unijo in Rusijo. Sodeč po njegovih današnjih besedah ni malo takih, ki imajo do Moskve drugačna stališča. Za zadnjim zaostrovanjem na Kosovu, denimo, po njegovem stojijo »tisti, ki bi radi iz Balkana naredili tamponsko območje do Rusije«. V Avstriji pa je bila zdaj že bivša vlada Sebastiana Kurza po oceni Lavrova žrtev »rusofobične kampanje«, saj je padla po posnetku pogovora vodje koalicijskih svobodnjakov z žensko, ki je govorila rusko, potem pa se je izkazalo, da gre za najeto študentko iz Bosne in Hercegovine. »Rusijo se zdaj lahko krivi za kar koli po načelu 'velike verjetnosti'«, ki da ga je vpeljala britanska premierka Theresa May.
O slovenskih oblasteh ima Moskva očitno boljše mnenje. Ruski zunanji minister si je vzel dva dni za obisk Slovenije in je ni vključil v kakšno širšo turnejo. Šarčeva vlada sicer javno poudarja, da vodi bolj uravnoteženo zunanjo politiko od prejšnje, ki so ji kritiki očitali preveč prorusko usmerjenost. Toda uravnoteženost po današnjih besedah zunanjega ministra Mira Cerarja, ki je gostil Lavrova, ne pomeni krepitve stikov z Združenimi državami na račun tistih z Rusijo. Lavrov je k temu dodal, da ne vidi razlik med prejšnjo in sedanjo slovensko vlado v odnosu do njegove države. Je pa prišel v Slovenijo tik pred vrhom pobude Tri morja, ki jo bo Slovenija gostila prihodnji teden in ki jo podpirajo Združene države. Namenjena je krepitvi naveze 12 članic EU v smeri sever-jug od Baltika prek Jadrana do Črnega morja.
Lavrov je naštel vrsto dvostranskih projektov sodelovanja med državama, ki že potekajo, ter napovedal nove pobude za sodelovanje v energetiki, telekomunikacijah in infrastrukturi. Rusija je deveti največji izvozni trg za Slovenijo in četrta po vrednosti neposrednih naložb iz Slovenije v tujini. Velik poudarek namenja kulturnemu sodelovanju, kar navsezadnje kaže tudi današnja udeležba Lavrova na odkritju kipa avtorja prvega slovensko-ruskega slovarja Davorina Hostnika v Šmartnem pri Litiji. Cerar pa je povedal, da se pripravlja obisk premierja Marjana Šarca z delegacijo septembra v Moskvi.
Kritika operacije na Kosovu
Precej časa je v pogovorih in izjavah po njih dobil zahodni Balkan in ministra sta bila precej odkrita v ocenah torkove operacije kosovske policije, ki je potekala na severu države in razjezila srbske oblasti. Lavrov je ocenil, da je to del širšega dogajanja, ki da ga podpihujejo tisti, ki želijo Balkan spremeniti v tamponsko območje do Rusije oziroma v novo razmejitveno črto pod nadzorom Evropske unije in Nata. Dejal je, da »so napeli vse sile za rešitev vprašanja imena Makedonije, zdaj pa bi radi prisilili Srbijo« v priznanje kosovske neodvisnosti, da bi lahko še več držav iz regije vstopilo v Nato. Zunanji minister Rusije, ki je zaveznica Srbije, je dejal, da Kosovo ne izpolnjuje niti dogovora glede srbskih občin na severu Kosova, ki je bil dosežen pod taktirko Bruslja, »kar kaže nemoč Evropske unije«.
Tudi Cerar je bil kritičen do operacije kosovske policije. »Po zatrjevanju kosovskih oblasti je bila operacija povezana s pregonom organiziranega kriminala, ne samo na severu Kosova. Pa vendar… V teh zapletenih razmerah ima nedvomno širše posledice tako za odnose med Srbijo in Kosovom kot za regijo. V času, ko si vsi prizadevamo za stabilnost na Balkanu in za dialog med Srbijo in Kosovom, je treba ravnati zelo previdno in ne sprožati takšnih akcij, ki lahko rušijo možnost dialoga in stabilnost v regiji,« je dejal Cerar, ki je tudi o lanskem kosovskem dvigu carin na srbsko blago dejal, da to ni bil »ukrep, ki bi šel v evropski smeri«.
