Še leta 2016 je Liviu Dragnea socialdemokrate popeljal v veliko zmago na romunskih parlamentarnih volitvah s kar 45 odstotki podpore, predvsem z glasovi s podeželja, kar je vsekakor nenavadno za stranko s tem imenom. Od ponedeljka pa je 56-letni Dragnea v zaporu zaradi korupcije in poneverb.

Prizivno sodišče, na katerega se je lani Dragnea pritožil po obsodbi na prvi stopnji, mu je potrdilo kazen na tri leta in pol zapora, ker je imel v letih 2006–2012 v vladnem uradu na plačilnem seznamu ženski, ki sta v resnici delali za njegovo stranko. S tem je postala obsodba pravnomočna in nekaj ur kasneje je voditelja vladajočih socialdemokratov policija odpeljala v zapor, kar so mnogi proslavljali na ulicah Bukarešte. Najbrž gre za najbolj spektakularno aretacijo v Romuniji v zadnjih 30 letih, torej po tisti Nicolaeja Ceausescuja in njegove žene decembra 1989.

Socialdemokrati pa menijo, da ima aretacija politično ozadje. »Gre za politični ukrep,« je dejala poslanka Catalin Radulescu, ki je blizu Dragnei. »Vzporedna država, ki jo vodi predsednik Klaus Iohannis, je zahtevala takšno razsodbo.« Predsednik države je s svojim bojem proti korupciji in za pravno državo v resnici že dolgo trn v peti vladajočim socialdemokratom.

Ogromna referendumska večina v bran sodstvu

Že v nedeljo so socialdemokrati, ki so še vedno na oblasti, doživeli hud poraz na evropskih volitvah s komaj 23 odstotki glasov. Prehiteli so jih desnosredinski liberalci. Poleg tega so prav tako v nedeljo romunski volilci s kar 89-odstotno večino na referendumu, ki ga je hkrati z evropskimi volitvami sklical predsednik Iohannis in se ga je udeležilo 41 odstotkov volilnih upravičencev, podprli zahtevo, da se prepreči reformo sodstvo, s katero so poskušali socialdemokrati obvarovati svojega voditelja pred zaporno kaznijo zaradi korupcije in poneverb. »Včeraj je zmagala evropska Romunija, v kateri lopovi in zločinci sedijo v zaporu,  ne pa v vladi,« je po aretaciji Dragnee dejal predsednik Iohannis, ki je desnosredinski liberalec in romunski Nemec.

Dragnea si je po volilni zmagi leta 2016 prizadeval, da bi postal premier. Vendar je bil že prej obsojen na pogojno kazen zaradi goljufanja na volitvah, zato položaja ni mogel prevzeti in je vladal Romuniji iz ozadja. Gotovo je načrtovana reforma pravosodnega sistema, ki je sprožila ostre odzive v Bruslju in med prebivalci Bukarešte, njegovo maslo. Z njo je hotel sodno vejo oblasti podrediti izvršni in zakonodajni, da bi sebe zaščitil pred pregonom v več zadevah. Vlada bi med drugim dobila možnost, da pomilosti obsojene zaradi korupcije.

Med drugim je Dragnea tudi v preiskavi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ker naj bi si preko družbe za gradnjo avtocest prisvojil 21 milijonov evrov evropskega denarja. Sicer živi v luksuzni vili s 7000 kvadratnimi metri zemljišča, teniškim igriščem in bazenom.

Razumljiv poraz

Sam se ob vsakem sojenju razglaša za žrtev političnega procesa in »vzporedne države«, ki naj bi jo ob podpori tujine tvorili predsednik Iohannis, sodniki, tožilci in tajne službe. S takšnimi obtožbami proti sodstvu in zahodnim državam je Dragnea zabredel v vse hujši populizem in evroskepticizem, medtem ko je večina Romunov zelo naklonjena EU, saj se jim življenje izboljšuje, odkar so leta 2007 vstopili vanjo, pa tudi lažje delajo v drugih evropskih državah. Tako tudi lahko razumemo hud poraz njegove stranke na evropskih volitvah.

Sploh pa so njegovi socialdemokrati z večino v parlamentu delali samo še na tem, da ga rešijo pred zaporom in ustavijo tožilce. In to torej tudi v času, ko Romunija predseduje svetu Evropske unije.