»Severna Makedonija je prehodila dolgo in težko pot do današnjega prelomnega trenutka, ko naj bi začela zaključno fazo pristopanja tako v Nato kot tudi v EU,« je danes dejal premier Marjan Šarec ob uradnem obisku severnomakedonskega kolega Zorana Zaeva. »Pri tem je doslej in bo še naprej imela slovensko podporo in pomoč, kar je bilo del vsebine dosedanjih pogovorov,« je makedonskemu kolegu zagotovil slovenski premier.
Območje zahodnega Balkana je še vedno lahko vir nestabilnosti, kar dokazujejo tudi današnji dogodki na Kosovu, in slovensko stališče je, da bo za umiritev razmer odločilno, kako hitro bo ta del Evrope integriran v EU oziroma Nato, je dejal Šarec. Severna Makedonija oziroma njeno sedanje politično vodstvo je z dogovorom z Grčijo, ki je odpravil 30 let star spor glede imena, kar je bilo vse prej kot lahka naloga, pokazala, da sprejema evropske demokratične vrednote, je dodal.
Tudi slovenske investicije prispevajo k stabilnosti
Zaev je nekajkrat ponovil, kako dragocena je bila in še bo podpora Slovenije pri uresničevanju dveh osnovnih ciljev – vstop v Nato in v EU. Najbolj zgovorno o tej podpori pričajo konkretna dejanja in med njimi izstopa, da je Slovenija skupaj z Grčijo prva podpisala protokol o pridružitvi Severne Makedonije severnoatlantskemu zavezništvu. Proces pridružitve pa je v največji meri odvisen od procesov v sami državi, predvsem politične in gospodarske stabilnosti, pri čemer imajo pomembno vlogo slovenske investicije v višini 400 milijonov evrov, saj omogočajo razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Velik del pogovorov so namenili prav rastočemu gospodarskemu sodelovanju. Lani je blagovna menjava med državama dosegla več kot 350 milijonov evrov, sedem odstotkov več kot leto poprej. Novi cilj je 500 milijonov. Sliši se veliko, je pa realen, je menil Zaev. Razen turizma obe strani kot priložnost izpostavljata kmetijstvo in prehrambno industrijo, pa tudi energetiko ter proizvodnjo jekla in železa.
Po grških volitvah brez poslabšanja
Na vprašanje, ali se boji sprememb v odnosih z Atenami po tamkajšnjih predčasnih volitvah, ki bodo 7. julija, Zaev odgovarja, da sta državi in njuni gospodarstvi od podpisa prespanskega sporazuma še veliko bolj povezani in prepleteni in da sprememba na vrhu grške politike verjetno ne bo poslabšala odnosov. O usodi bivšega premierja Severne Makedonije Nikole Gruevskega, ki je po obsodbi na zaporno kazen zaradi zlorabe položaja pobegnil na Madžarsko in dobil azil, je Zaev dejal, da pravosodni organi poskušajo po pravni poti prepričati vlado v Budimpešti, da ga Skopju izroči, saj »z dajanjem azila Gruevskemu krši mednarodno pravo«.
Zaeva sta sprejela tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega zbora Dejan Židan, premierja pa sta z nagovorom odprla poslovno konferenco.
