Prepoved je bila »nujna v demokratični družbi za ohranitev javne varnosti, zaščito reda ter zaščito pravic in svoboščin drugih«, je odločilo sodišče v Strasbourgu. Odločitev za sklic seje katalonskega parlamenta je predstavljala »očitno nespoštovanje predhodnih odločitev ustavnega sodišča, katerih namen je bila zaščita ustavnega reda«, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodali sodniki.
Špansko ustavno sodišče je prepovedalo plenarno zasedanje katalonskega parlamenta, predvideno za 9. oktober 2017, na katerem bi obravnavali rezultate referenduma o katalonski neodvisnosti 1. oktobra. Na tem referendumu, ki ga je ustavno sodišče prav tako prepovedalo, so Katalonci podprli neodvisnost.
Zahtevo za prepoved seje so vložili katalonski socialisti, ki so trdili, da bi bil s tem kršen poslovnik regionalnega parlamenta. Ustavno sodišče jim je pritrdilo, pri čemer je zatrdilo, da je poslanstvo katalonskega parlamenta, da zastopa celotno prebivalstvo regije, in ne zgolj določenih političnih sil.
76 tedanjih katalonskih poslancev, vključno s predsednico Carme Forcadell, je v tožbi na ESČP trdilo, da jim je bila s tem kršena svoboda izražanja in združevanja, ki jih imajo v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
Katalonski parlament je 27. oktobra kljub temu sprejel resolucijo, ki predvideva razglasitev neodvisnosti, kar pa se še vedno ni uresničilo. Španska vlada je dan kasneje odstavila katalonsko vlado in razpustila tamkajšnji parlament ter vzpostavila neposredni nadzor v Kataloniji.
