V slovenskem jeziku, če sklepamo po slovarjih na portalu Fran, smo s prej omenjenimi slabimi poznavalci naših razmer precej ostro obračunali. Slovar pove: tujec je, kdor je iz tuje dežele, tuje jezikovne skupnosti, neznan ali nerazumljen človek. Pri tem nam ponuja slovar presenetljive primere uporabe: deželo so zasedli tujci; v deželi že stoletja gospodari tujec; tujec je iztegnil roko po naši zemlji. Kadar se omenjeni tujec pojavi s kakšnimi boljšimi nameni, pa nas slovar opozori, da se bodo okoli njega verjetno »zbrali radovedneži« in da »v hotelu plačujejo tujci višjo ceno«. V nekem drugem kontekstu je lahko človek »sam sebi tujec« in iz literature nam slovar ponuja tudi primer »tu si tujec, ki ga tolerirajo, nimajo pa ga radi«. Vsi primeri, ki omenjajo »nesrečnega« tujca, so večinoma zaznamovani z izrazito negativnimi čustvi. Vsakemu tujcu, ki se uči slovensko, zelo kmalu postane jasno: tu nimaš kakšnih posebnih možnosti!
Razlogi, da sem tokrat za premislek izbral – vsaj po Franu sodeč – ne ravno laskav pojem, seveda niso posledica mojih slabih namenov tujca, ki želi pokvariti že tako deževen teden spodobnim in dobrohotnim domačinom. Nimam niti nehvaležne želje, da bi rušil obstoječe konvencije, kajti – kot smo že ugotovili – za to niti nimam možnosti. Ampak ker ste se iz radovednosti že zbrali okoli mene, preberite še teh nekaj primerov, ki sledijo.
Če pridete kot tujec delovat v slovensko kulturo, vam bodo takoj povedali, da je Slovenija nekaj drugega, specifičnega in popolnoma drugačnega od tistega, kar ste doslej videli in izkusili. Ne glede na podobnost jezikov, kulturnih obrazcev in skupne kulturne dediščine se boste morali zelo potruditi, da dokažete, da si sploh zaslužite prostor na tej sceni. Še najbolje jo boste odnesli, če boste tukajšnjo specifičnost in drugačnost ves čas poudarjali, pri tem pa izražali hvaležnost, da ste sploh lahko tukaj. To, da imate določene izkušnje, ki lahko kaj dobrega prinesejo omenjeni kulturni sceni, ni preveč pomembno. Vedno se bo našla kakšna komisija, ki vas bo spomnila, da niste od tu in ne veste, kaj komu pripada. Recimo, v slovitem mnenju komisije za uprizoritvene umetnosti pri ministrstvu za kulturo sem bil osebno opomnjen na to, kdo so veliki in pomembni slovenski režiserji. Moja protinacionalna občutljivost je nekako takoj opazila besedo »slovenski« – pa saj menda nismo mislili, da so to kakšni Čehi ali Slovaki, dosmrtno zaposleni po tukajšnjih ustanovah? Zanimivo, takšna formulacija ni motila nikogar; takratni minister je mnenje podpisal brez zadržkov, desničarski Demokracija in Nova TV pa sta ga izrabili za še en napad na gledališče; kot vedno so branili zaslužne slovenske umetnike pred zlobnim tujim elementom razdora in kritike. Še bolj zanimiv je neki poznejši trač, ki pravi, da se niti ne ve točno, kdo je napisal to mnenje, saj ga nekateri člani komisije sploh niso nikoli videli; ampak gotovo gre samo za trač, kajti v resni državi kaj takega ne bi bilo mogoče.
Tudi v vsakdanjem življenju vam ne bo nič lažje. Če ste tukaj tujec, se morate sprijazniti s tem, da bodo iz banke nenehno preverjali vaše dokumente, kajti brez vsakokratnega soglasja države, da uradno obstajate, ne morete imeti niti računa (izjema so državljani Irana). Tudi na zavodu za zaposlovanje bodo od vas zahtevali znanje jezika in druge dokaze uporabnosti, čeprav mediji pravijo, da se to nanaša predvsem na državljane nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so tukaj največji tujci in tudi edini, ki želijo biti tu v večjem številu – tisti manj prisotni in manj tuji lahko še naprej ostanejo pri angleščini ali nemščini. Sodržavljanke, ki pridejo na ginekološki pregled v ljubljanski klinični center (po izkušnji moje prijateljice), bodo najprej vprašali, če so imele odnose s tujci – da že takoj ugotovimo vzrok težave. Tujcem pošiljamo grozilna pisma, pri čemer sovražnega govora ne preganjamo, tujcem zavračamo prošnje za azil, bivanje in delo, tujcev nočemo v naših centrih za tujce, tujce nenehno opominjamo, da so tujci in s tem vzrok problemov – kajti mi tukaj smo čisto drugačni. Previdni smo, kajti nikoli se ne ve, kdaj bodo spet stegnili roke po naši zemlji.
Toda demantirajo nas primeri iz našega nacionalnega ponosa, športa. Več ko je tam tujcev, več je prvakov.
