Poslovodstvo družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) je pripravilo navodilo o izvajanju gospodarjenja z državnimi gozdovi, ki je tako razburilo zaposlene, da so zagrozili s protestom. Posumili so namreč, da želijo s tem aktom v prekrškovnih postopkih proti SiDG odgovornost za morebitne zamude pri izvajanju sanitarne sečnje in s tem plačilo kazni prevaliti na vodje in delavce v poslovnih enotah SiDG. Tega pa, poudarja Klemen Kosmač, predsednik sindikata delavcev SiDG, ne bodo dopustili. »Zaposleni ne moremo biti talci in ujetniki sistema. To je nedopustno,« je odločen.
Izredne razmere zaradi sanitarne sečnje
Kosmač poudarja, da SiDG zaradi vetrolomov in posledične namnožitve podlubnikov vse od ustanovitve deluje v izrednih razmerah. Glavnino njihovega dela predstavljajo sanitarne sečnje, zato morajo poškodovano ali napadeno drevje v večini primerov pospraviti v 21 dneh. Če bi bilo sanitarnih sečenj do deset odstotkov na leto, bi bilo to po Kosmačevem prepričanju izvedljivo, a jih je občutno več – samo lani blizu 80 odstotkov. »V takšnih izrednih razmerah predlagana navodila o gospodarjenju z državnimi gozdovi prostorsko, časovno in kadrovsko niso izvedljiva, zato se nadaljnjim kaznim zaradi zamud ne bo mogoče izogniti,« napoveduje Klemen Kosmač.
In zakaj jim dela ne uspe opraviti pravočasno? Po naravni nesreči, kot sta žled ali vetrolom, in posledičnem izbruhu podlubnikov mora včasih posamezni gozdni obrat v enem mesecu posekati in pospraviti tudi dva- ali celo trikratnik načrtovanega letnega poseka lesa. Tega pa v predpisanih 21-dnevnih rokih za izvedbo po Kosmačevih zagotovilih ni mogoče obvladovati, še zlasti zato ne, ker mora SiDG izvajalce pridobivati prek javnih naročil, razpise pa včasih ponovijo tudi po šestkrat, a se nihče ne prijavi. Pri sanitarni sečnji delavci tudi ne vedo vnaprej, kje, kdaj in koliko dela jih čaka na posameznem delovišču. Če sečnja poteka v zaprtem predelu, morajo pred spravilom lesa najprej zgraditi gozdne vlake in stojišča. Nemalokrat morajo les iz državnih gozdov odvažati prek zasebnih gozdnih parcel, za kar potrebujejo soglasje lastnikov. Če je odvoza veliko in so ceste razmočene, občina tovornjakom prepove uporabo občinskih cest, zato odvoz lesa spet stoji. »Razlogov za zamude je torej veliko, zato je nedopustno, da bi krivdo zanje nosili delavci, ki na potek del nimajo nobenega vpliva,« opozarja prvi sindikalist v SiDG.
Ficko: Nisem edina odgovorna oseba v družbi
Vodstvo SiDG odgovarja, da je navodilo o gospodarjenju z državnimi gozdovi v postopku usklajevanja s socialnimi partnerji, zato še ni mogoče govoriti, kako bo urejena odgovornost za morebitne zamude pri sanitarni sečnji. »Ne drži, da je namen navodila v prekrškovnem postopku odgovornost (neupravičeno) prenesti na kogar koli, ampak je njegov namen zgolj jasnejša in nedvoumna razdelitev nalog in določitev procesov ter izboljšanje sistema notranjih kontrol,« trdijo v SiDG.
Zlatko Ficko se ne strinja niti z oceno, da je kot glavni direktor SiDG edina odgovorna oseba v družbi. »To stališče pravno ne zdrži. Status odgovorne osebe se veže na opravljanje dela. To pomeni, da za odgovorno osebo pravne osebe šteje vsak, ki opravlja kakršno koli delo ali v imenu, ali na račun, ali v korist, ali s sredstvi pravne osebe. Odgovorna oseba po 15. členu zakona o prekrških ni oseba z nekim nadrejenim položajem, ki je znotraj pravne osebe odgovorna za zakonitost delovanja pravne osebe, ampak se pojem odgovorne osebe nanaša na odgovornost zaposlenega za njegovo delo. Povedano drugače: če je direktor delegiral določene naloge na druge delavce družbe v skladu z notranjo organizacijo družbe, internimi akti družbe ali danimi navodili, je odgovorna oseba za storjeni prekršek v zvezi z izvajanjem takih nalog tisti delavec, ki mu je bila dodeljena izvedba del, saj je s prevzemom nalog povezana tudi odgovornost za njihovo kakovostno izvedbo.«
Globe so posledica neustrezne zakonodaje
Iz te razlage vodstva SiDG izhaja, da je strah gozdarjev, da bodo morali oni plačevati globe zaradi zamud pri sanitarni sečnji, vendarle upravičen, čeprav vodstvo hkrati prizna: »Pravni in davčni strokovnjaki, ki smo jih prosili za mnenje, so si enotni, da problematika glob po hudih naravnih ujmah izhaja iz neustrezne zakonodaje. Zato si poslovodstvo SiDG skupaj s socialnimi partnerji prizadeva za ustrezne spremembe zakonodaje, ki bi prinesla sistemske rešitve.«
