V 16 članicah EU po podatkih Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) živi okoli 800.000 polnoletnih oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki jim je odvzeta volilna pravica. Številke med državami se razlikujejo. V Sloveniji naj bi bilo po njihovih podatkih okoli 2000 oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki ne smejo voliti. Direktorica zveze Sožitje Mateja De Reya je prepričana, da je številka v resnici bistveno višja, saj pri nas živi okoli 8000 oseb z motnjami v duševnem razvoju, po njenih ocenah vsaj polovica nima volilne pravice.
Razumevanje volitev preverjajo zdravniki
Številnim je bila volilna pravica odvzeta še po starem zakonu o volitvah v državni zbor, ki je določal, da imajo volilno pravico polnoletni državljani, ki jim ni odvzeta poslovna sposobnost. Od leta 2006 pa velja, da pravice voliti in biti voljen nimajo tisti, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost in niso sposobni razumeti pomena, namena in učinkov volitev. To pomeni, da osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki jim je le delno odvzeta poslovna sposobnost, volilne pravice ni več mogoče odvzeti. V primeru, da jim je poslovna sposobnost odvzeta v celoti, pa morajo sodišča preveriti, ali razumejo pomen, namen in učinke volitev.
Slovenskim sodiščem je torej v teh primerih zadana vsaj zelo nenavadna naloga – presojati morajo, kdo volitve razume dovolj, da lahko voli. Kako sodišča presojajo v teh primerih in kakšna so merila za pridobitev volilne pravice? Na ljubljanskem okrajnem sodišču so nam pojasnili, da odločitev v prvi vrsti temelji na izvedenskem mnenju. Evidence o tem, v koliko primerih odvzamejo ali ne odvzamejo pravice voliti, ne vodijo.
De Reyeva pri tem opozarja, da zdravniki oziroma psihiatri nimajo specialnih znanj s področja specialne pedagogike, ki obravnava osebe z motnjami v duševnem razvoju. Čeprav v zadnjih letih zaznava premik k večjemu opolnomočenju teh oseb, pa poudarja, da bi morala volilna pravica pripadati vsem ali vsaj veliki večini: »Volilna pravica je ena od osnovnih pravic in ne sme biti avtomatično odvzeta v nobenem primeru. Osebe z motnjami v duševnem razvoju so ravno tako državljani kot vsi drugi. Poleg tega lahko odločitve države na njihovo življenje – kaj bodo lahko počeli in česa ne – vplivajo še bolj kot pri drugih državljanih. Zato morajo imeti možnost odločati o sebi, volitve pa so v naši ureditvi edini način, da to lahko storijo.« Pravni sistemi enajstih držav članic EU, med drugim tudi v sosednji Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, že določajo, da posamezniku v nobenem primeru ni mogoče odvzeti pravice do udeležbe na volitvah.
Volilna pravica le na papirju
Poleg 800.000 Evropejcev, ki jim je zakonsko odvzeta volilna pravica, je v EU še več milijonov ljudi, ki sicer imajo volilno pravico, a je zaradi različnih zakonskih in tehničnih preprek ne morejo uresničevati. Na EESO ugotavljajo, da je vprašanje prilagajanja volišč potrebam invalidov v zakonodajah držav obravnavano zelo različno, prav tako je dostopnost različno razumljena v praksi. Ponekod menijo, da obvezna dostopnost vseh volišč pomeni, da mora biti vsako volišče v celoti prilagojeno potrebam invalidov, drugod invalidom prilagodijo le nekatera volišča, dostopnost pa razumejo zgolj kot odpravljanje fizičnih ovir za uporabnike invalidskih vozičkov.
