Brexit in krepitev političnega ekstremizma na desnici in levici sta zelo pokvarila otoško politično kulturo. Razraščata se nestrpnost in nespoštovanje v političnih razpravah in dialogih, hkrati pa se krepi ustrahovanje politikov, zlasti kandidatov za poslanske in druge položaje, ter članov njihovih družin. Ker so ženske v politiki med glavnimi tarčami groženj, celo s smrtjo in posilstvom, je premierka Theresa May zelo verjetno ravno današnjo stoletnico izbrala za govor o napovedi kriminalizacije ustrahovanja politikov.

Z dvema ločenima zakonoma je leta 1918 namreč del Britank prvič dobil pravico glasovanja na volitvah in pravico kandiranja za poslanske položaje – 753 let po tistem, ko so člane parlamenta tedanje angleške kraljevine lahko leta 1265 volili prvi moški. Zakona sta veljala za približno 40 odstotkov Otočank, starejših od 21 let. Prvo poslanko je Britanija dobila leta 1919. Volilna pravica je bila dolga stoletja povezana tudi z lastništvom zemlje, in šele leta 1928 so vsi moški in vse ženske, stari 21 let ali več, lahko volili tudi, če niso bili lastniki niti koščka zemlje. Leta 1969 pa so starostni prag za volilno pravico znižali na osemnajst let.

Mayeva bo v govoru, katerega odlomke so vnaprej poslali medijem, pozvala k strpnosti in spoštovanju v političnem življenju. Dejala bo, da je nesprejemljivo, da je kdorkoli tarča groženj zaradi političnih stališč, in napovedala, da namerava z novim zakonom politike in njihove družine zaščititi pred ustrahovanjem.

Tarče največkrat ženske, pripadniki manjšin in geji

Pristojni odbor parlamenta je v nedavnem poročilu ugotovil, da so tarče groženj in ustrahovanja najpogosteje ženske, pripadniki rasnih in etničnih manjšin in geji, ki kandidirajo za poslanske in druge položaje v politiki. Med najnovejšimi izpadi je pretep, ki je izbruhnil na univerzi v Bristolu, kjer so pripadniki bristolskih antifašistov prekinili govor desničarskega konservativnega poslanca Jacoba Reesa - Mogga skupini nekaj sto študentov. Rees - Mogg je znan zagovornik trdega brexita. Nov primer politične nestrpnosti naj bi bil tudi odstop vodje laburističnega občinskega sveta v londonski občini Haringey Claire Kober, ki trdi, da je bila zadnji dve leti (odkar laburiste vodi Jeremy Corbyn) tarča moškega šovinizma, ustrahovanja in groženj, ker je ženska in ker je sredinska političarka. Desničarski blaznež pa je junija 2016 umoril laburistično poslanko Jo Cox, ki je bila strastna zagovornica članstva v EU.

Aristokrata, vikonta Rhodrija Philipsa so lani obsodili na tri mesece zapora zaradi »ekstremne rasistične zlorabe«, ker je na facebooku ponujal 5000 funtov prvemu, ki bi »po nesreči« ubil protibrexitsko aktivistko Gino Miller, ki jo je razglasil za preklemansko zoprno priseljenko prve generacije in jo pošiljal nazaj v smrdljivo džunglo. Millerjeva je iz Gvajane, v Britaniji pa je postala izjemno uspešna poslovna ženska in milijonarka, ki ji probrexitski rasistični skrajneži grozijo s smrtjo, jo zmerjajo z opico, pisarijo, da je obogatela na hrbtu, in podobno. Nihče drug pa ni tarča toliko groženj in žalitev kot laburistična poslanka Diane Abbott z levega krila stranke. Ta prva temnopolta poslanka (od leta 1987) je tarča skoraj polovice (45 odstotkov) groženj in žalitev, ki jih 650 poslancev dobiva po twitterju. Grozijo ji s smrtjo, s posilstvom, jo zmerjajo s prasico, črnuhinjo in tako naprej. In temnopolti in azijski poslanci so tarča tretjine več grozilnih in žaljivih tvitov kot belopolti.