Generalna skupščina Združenih narodov je z neobvezujočo resolucijo pozvala Veliko Britanijo, naj Mavriciju vrne otočje Chagos v Indijskem oceanu in »v roku šestih mesecev z območja brezpogojno umakne svojo kolonialno upravo«. Po trditvah Mavricija, ki hoče otočje nazaj, je britanski nadzor nad otočjem nezakonit in predstavlja primer nedokončane kolonizacije, Velika Britanija to zavrača in trdi, da je nadzor pred več kot 50 leti prevzela zakonito.
Arhipelag Chagos s 60 otoki in otočki je strateškega pomena tako za London kot Washington, ki ima tam vojaško oporišče. To je bilo pomembno med napadi na Irak in Afganistan, Cia pa naj bi imela tam enega skrivnih zaporov za osumljene terorizma.
Generalna skupščina se je pri snovanju resolucije sklicevala na pravno mnenje, za katerega je leta 2017 zaprosila meddržavno sodišče v Haagu, ki je glavni sodni organ OZN. Ta je februarja letos podal oceno, da mora uradni London oblast na otoku prepustiti Mavriciju, ker je v 60. letih prejšnjega stoletja ob dekolonizaciji postopal nezakonito ter tudi prisilno izselil domorodce, zaradi česar na otočju prebivajo le še vojaki in vojaški pogodbeniki. Velika Britanija nasprotno trdi, da ne gre za problematiko nedokončane dekolonizacije, ampak za dvostransko vprašanje.
Večina v generalni skupščini se z Londonom kljub izdatnemu lobiranju ni strinjala. Resolucijo je podprlo 116 držav, proti jih je bilo šest (ZDA, Velika Britanija, Avstralija, Izrael, Madžarska in Maldivi). 56 držav se je vzdržalo, med njimi tudi Slovenija ter denimo Nemčija in Francija.
Otok kupili od kolonialne oblasti
Otočje Chagos je bilo del Mavricija, nekaj let pred dekolonizacijo pa je uradni London od kolonialne samouprave Mavricija otočje kupil za tri milijone funtov. Mavricij je postal neodvisen leta 1968, otočje Chagos pa ne. Uradni London je potem od tam na okoliška otočja izselil vseh dva tisoč domorodcev in jim nato v 80. letih ponudil odškodnino, če se odrečejo pravici do vrnitve. Na glavnem otoku Diego Garcia so postavili vojaško oporišče, ki ga upravljajo ZDA, trenutna pogodba pa se izteče leta 2036.
Mavricij želi na podlagi razsodbe meddržavnega sodišča začeti pogovore o prevzemu nadzora nad otočjem in dodaja, da je pripravljen dopustiti oporišče. Uradni London pa vztraja, da je nadzor prevzel zakonito. Dopušča sicer možnost, da nekoč otočje prepusti Mavriciju, če bi varnostne razmere dopuščale zaprtje oporišča.
Po mnenju pravnih strokovnjakov bo razplet pomemben tako za težo pravnega mnenja meddržavnega sodišča, še bolj pa za vse pogodbe, ki so jih kolonialne oblasti v svojo korist sklepale ob dekolonizaciji. Britanska veleposlanica pri OZN Karen Pierce pa je po poročanju BBC opozorila, da bi ta primer lahko postal precedens, ki bi moral skrbeti vse države, vpletene v kak spor o suverenosti nad ozemljem.
