Dogajanje na ciljni ravnini volilne kampanje je še posebej razburljivo v Franciji. Volitve so nekakšen referendum o reformnih politikah predsednika Emmanuela Macrona. Njegova stranka LREM, ki na evropskih volitvah nastopa prvič, zaostaja za populistično stranko Nacionalni zbor pod vodstvom Marine Le Pen. Druga morebitna zaporedna zmaga Le Penove na volitvah, tokrat proti proevropski stranki Macrona, bi za francoskega predsednika in njegove reformne poskuse v EU pomenila hud udarec.
Tako se je v minulih dneh še okrepila predvolilna kampanja, ki se v glavnem vrti okoli vprašanja migracij, vendar pa je pomembno mesto v razpravi zavzelo tudi vprašanje, kakšno Evropo si stranki predstavljata po volitvah. Le Penova, ki se je pridružila Salvinijevi koaliciji suverenistov, ne skriva, da si želi ohlapnejše povezave, v stranki LREM pa nizajo reforme EU, ki bi jih po njihovem mnenju integracija morala opraviti na političnem in gospodarskem področju, da bi postala učinkovitejša. A v LREM se morajo zaradi gibanja rumenih jopičev v volilni kampanji zagovarjati tudi zaradi gospodarskih razmer v državi, pa čeprav je v Franciji brezposelnost, ki znaša 8,7 odstotka, najnižja v zadnjih desetih letih. Podjetja pa naj bi v naslednjih mesecih zaradi nadaljevanja gospodarske rasti še naprej krepko zaposlovala.
Močno je v volilno kampanjo v Franciji v zadnjih dneh posegel tudi ameriški politični strateg Steve Bannon, ki je v minulih mesecih poskušal združevati evropske populiste v skupno politično družino. Priletel je v Francijo, ker ocenjuje, da bo prav tam v nedeljo odločilna politična bitka za prihodnost Evrope. Bannon je v zadnjih dneh dajal številne intervjuje za francoske medije in v njih pel hvalospeve Le Penovi. S temi intervjuji pa je nekaj časa za predstavljanje na francoskih radijskih in televizijskih valovih odvzel prav svoji kandidatki. Francoski nadzorni organ za avdiovizualne medije, ki spremlja časovno enakomerno predstavljanje podpore za vse politične stranke med volilno kampanjo, je namreč presodil, da njegova podpora Le Penovi sodi v volilno minutažo stranke Nacionalni zbor.
Dve volilni kampanji v eni
Na Danskem, kjer podpora EU med prebivalstvom dosega zgodovinsko visoke vrednosti, se je evropska volilna kampanja mešala s kampanjo pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v začetku junija. Tako na evropskih kot na parlamentarnih volitvah se obeta poraz vladajoče stranke Venestre premierja Larsa Lokeja Rassmusena, ki sicer vodi manjšinsko vlado. Socialdemokrati, ki so bili uspešni tudi na prejšnjih parlamentarnih volitvah, naj bi po javnomnenjskih napovedih sodeč tokrat slavili tako na evropskih kot na parlamentarnih volitvah.
Volilna kampanja se je vrtela predvsem okoli vprašanj podnebnih sprememb in tudi migracij, pa čeprav so slednje med skrbmi prebivalstva padle na četrto mesto, za skrbjo za okolje, bojem proti terorizmu in zaščito demokracije. Boj za sredinske volilce je na Danskem potekal s političnim premikom v desno. Rasmussen se je v kampanji zavzel za vzpostavitev trajnih kontrol na notranjih schengenskih mejah, s čimer ni izključeval izstopa Danske iz območja schengna. Zelo verjetna nova socialdemokratska premierka Mette Frederiksen tega predloga sicer ni podprla, se je pa zavzela za vzpostavitev zgornje meje priseljencev na Dansko in vzpostavitev sprejemnih centrov za migrante zunaj Evropske unije.
Ostra predvolilna kampanja, in to med koalicijskima partnericama, je bila tudi v Italiji. V minulih tednih sta se stranki Liga Mattea Salvinija in Gibanje petih zvezd Luigija di Maija znašli na nasprotnih bregovih, in to ne zgolj zaradi različnih pogledov glede evropskih tem, temveč tudi pri notranjepolitičnih vprašanjih migracij, davkov in socialnega varstva. Zaradi tega je vlada paralizirana. Nekateri špekulirajo, da bi Salvini utegnil volilno zmago izkoristiti za razpis predčasnih volitev ali pa zaradi spremenjenih razmerij politične moči zahtevati premierski položaj zase. V preteklih dneh sta se o političnem stanju v državi posvetovala že premier Giuseppe Conte in predsednik Sergio Mattarela.
