Člani skupine Liniker e os Caramelows prihajajo iz brazilskega mesta Araraquara, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano. Uveljavili so se pred nekaj leti, ko je ljubezenska skladba Zero z njihovega kratkometražnega prvenca Cru (2015) v tednu dni prejela milijon ogledov na youtubu in postala spletna senzacija. Dvajsetletna transspolna soul vokalistka Liniker Barros, ki ima močno družinsko zaledje v sambi, in postava inštrumentalistov, ki črpajo pri različnih virih, pri bossa novi Joãa Donata in amazonskem bluesu sedemdesetih let skladatelja Hermeta Pascoala, sta v hipu prepričali svetovne kritike in poslušalce.
»Nismo pričakovali takšnega uspeha. Mislili smo, da bomo leto ali dve nastopali predvsem v državi São Paulo, a so v prvem tednu po objavi naše prve pesmi z nami stopile v stik spletne strani z vsega sveta – kar je bilo nekoliko strašljivo,« pravita bobnar Pericles Zuanon in klaviaturist Fernando Trz. Za svoje prve tri koncertne videospote, ki so jih posneli v dnevni sobi kitaristove matere, so porabili le petdeset dolarjev. Spletnega prodora tako ne pripisujejo visokoproračunski produkciji ali posebnim medijskim strategijam, temveč iskrenosti svojega sporočila, s katerim jim je uspelo nagovoriti čustva poslušalcev. »Naš glavni interes je bil ustvarjanje glasbe. Organsko smo ujeli pravi trenutek, ko je Brazilija želela slišati in videti nekaj takšnega.«
Po igrivem in plesnem albumu Remonta (2016) nadaljujejo v intimnem liričnem slogu tudi na albumu Goela Abaixo, čigar naslov je portugalska fraza, ki pomeni pogoltniti – tako dobre kot slabe stvari. »Novi album je bolj sproščen, a tudi bolj dramatičen. Osnovna tema ostaja ljubezen, vendar je tokrat v ospredju ljubezen do sebe. Album je počasnejši in blizu filmski glasbi.« Podčrtata, da gre za neodvisno izdajo, ki je izšla na spletu in je delo vseh članov benda. »Na poti smo že več kot tri leta. V tem času smo zrasli kot glasbeniki, kar se kaže tudi na novem albumu, ki ga je v celoti produciral naš basist Rafael Barone. Aranžmaje pa smo ustvarili kolektivno. Vsak je prispeval svoj delež – ta album je v celoti naš.«
V Braziliji se mrači
Skupino sestavlja več pripadnikov skupnosti LGBT+, med njimi izstopa Liniker Barros, ki se je uveljavila tudi kot zagovornica temnopoltih in transspolnih oseb v matični državi; Brazilija sicer dosega visoko stopnjo homofobnega nasilja s smrtnim izidom, stanje pa se pod težo retorike in ukrepov novoizvoljenega populističnega predsednika Jaira Bolsonara le še zaostruje: »Politična situacija v Braziliji je napeta in čas ni naklonjen človekovim pravicam. Naš predsednik nima dobrih namenov, še posebno ne za skupnost LGBT+. Zato se bomo morali še bolj boriti.«
Obenem pa transspolni avtorji zavzemajo vedno bolj vidna mesta v brazilski popularni glasbi in kulturi. Tudi transspolna zvezdnica Pabllo Vittar je dosegla vrtoglav komercialni uspeh in skupaj z dancehall senzacijo Major Lazer prejela nominacijo za latinsko nagrado grammy. V skladu z globalnimi trendi glasbeniki iz skupnosti LGBT+ prodirajo tudi v druge zvrsti, kot je na primer hiphop, a vprašanje, ali lahko priljubljeni izvajalci prispevajo k izboljšanju vsakdana marginaliziranih oseb kot celote in kako, ostaja odprto. »Če vidiš umetnike, ki zastopajo tvojo skupnost v medijih, je, kot bi videl sebe. Lahko pripomorejo k temu, da se ljudje počutijo manj osamljene. Država pa je politično razdeljena in ne vemo, kje bomo čez nekaj let. Vemo pa, da se naša skupnost krepi, zelo smo si blizu, ohranjamo dialog in verjamemo, da bo v prihodnje gibanje pridobilo še več ljudi.«
