Priznati je treba, da volitve v evropski parlament žal že dolgo ne pritegnejo veliko volilcev in volilk. Ljudje svojo neudeležbo pogosto opravičujejo z besedami »saj je vseeno, moj glas ne bo ničesar spremenil«. Predstavljajte si, da bi vsi razmišljali tako. Ko oddajamo svoj glas, bi si moral čisto vsak izmed nas predstavljati, da bodo vsi glasovali za enako razmišljujoče kot mi, in prevzeti odgovornost za posledice, ki bi jih tak rezultat imel za našo celino.
Ravno zato vaš glas šteje. Za naš planet šteje, ali bomo volili ljudi, ki bodo vodili boj proti podnebnim spremembam. Za naša delovna mesta šteje, ali bomo volili ljudi, ki si bodo prizadevali zaščititi pravice delavcev v digitalni dobi. Za našo varnost šteje, ali bomo volili ljudi, ki se bodo v svetu, v katerem se stare in nove moči odločajo, ali se bodo osamile ali določile svoja pravila igre, zavzeli za Evropejce in Evropejke. Evropa služi vam – in ne obratno. Volitve so način, da poskrbite za to.
V vsaki državi bodo nastopili kandidati, ki bodo glasno vpili, da Evropa nikoli ni odgovor, da spodjeda našo nacionalno identiteto. Prepričan sem, da to ni res. Na številnih področjih lahko evropski narodi preprosto več dosežejo skupaj, kot bi lahko sami – na primer, ko gre za zoperstavljanje tehnološkim velikanom, zaščito naših zunanjih meja, sklepanje trgovinskih sporazumov ali odstranjevanje plastičnih odpadkov iz svetovnih oceanov.
Zato moramo v boju proti populistom izkoristiti njihove slabosti in se bojevati z dejanji, ne z besedami. Z upanjem, ne s strahom. Z enotnostjo, ne z delitvami. In z jasnim načrtom za boljšo prihodnost, ne z nostalgijo po preteklosti, ki nikoli ni obstajala.
Ko sem bil izvoljen za predsednika evropske komisije, je bil moj mandat jasen: osredotočiti se na stvari, ki so za Evropejce in Evropejke najpomembnejše. Točno to smo storili. Danes ima delo 240 milijonov Evropejcev in Evropejk – več kot kdaj koli prej. Brezposelnost je najnižja v tem stoletju, plače pa so se zvišale za 5,7 odstotka. Zdaj imamo posebno evropsko mejno in obalno stražo, ki pomaga pri varovanju naših meja, čeprav moramo začeto delo na tem področju dokončati in število mejnih policistov EU povečati na 10 .000. Gostujemo lahko v tujih omrežjih in plačujemo, kot če bi bili doma, ter med potovanjem po Evropi dostopamo do svojih naročenih spletnih vsebin. Po zaslugi največjega trgovinskega sporazuma na svetu lahko naša podjetja zdaj trgujejo z Japonsko in Kanado brez plačevanja carin.
A Evropa k sreči niso samo številke in statistika – Evropa so tudi skupne vrednote. Evropa je 120. 000 mladih, ki prostovoljno delajo v okviru evropske solidarnostne enote, da bi pomagali pri obnovi območij v Italiji, ki jih je prizadel potres. Evropa so poljski gasilci, ki so jih na švedskih ulicah pozdravili kot junake, ko so priskočili na pomoč pri gašenju gozdnih požarov. Evropa je 30 .000 mladih, ki jim je program DiscoverEU omogočil potovanje po celini z vlakom, in 10 milijonov študentov Erasmusa, ki raziskujejo nove kulture, zgodovino in jezike.
V zadnjih letih smo se soočili s številnimi preizkušnjami. Vsakič smo jih premagali močnejši in enotnejši. Kljub vsem težavam in napovedim smo zagotovili, da je Grčija ostala v evrskem območju. Za 90 odstotkov smo zmanjšali število ljudi, ki nedovoljeno prihajajo na naše obale, čeprav so nekateri govorili, da je migracijska kriza neobvladljiva. Stopili smo skupaj, ko se je ena od naših članic, Združeno kraljestvo, odločila, da zapusti EU.
Vedno je mogoče narediti več in bolje. A vse preizkušnje so EU okrepile. Spomnile so nas, da je ne smemo jemati za samoumevno – zanjo se moramo bojevati vsak dan znova. Javno mnenje o EU je najboljše v zadnjih 27 letih. V Sloveniji 56 odstotkov vprašanih meni, da je članstvo v EU dobra stvar, in ta delež se je od leta 2015 povečal za 12 odstotkov. Če bi bil jutri referendum o članstvu v EU, bi jih 71 odstotkov glasovalo, da želijo ostati v njej.
Gradnja Evrope je proces, ki se nikoli ne konča. Ne pozabimo, preteklo je samo 30 let, odkar je padla železna zavesa in odkar se je berlinski zid spremenil v prah. Evropejci in Evropejke so se vedno bojevali za svoje pravice, svoje svoboščine, svoje vrednote in svojo suverenost. Danes ne bi smelo biti nič drugače.
Evropske volitve 26. maja so vaša priložnost, da se sliši vaš glas, da se postavite za svoja prepričanja. Ko bo vsak od nas sam v volilni kabini, mora vedeti, da imamo vsi enako moč in vpliv na našo skupno prihodnost. Ta dan bomo vsi mi Evropa. In vsi mi bomo imeli usodo v svojih rokah.
Jean-Claude Juncker je predsednik evropske komisije.
