V maju je kar nekaj praznikov in omenjeni mediji grdo skrunijo po njih, namesto da bi bili ponosni, da smo se okupaciji uprli in da so bili okupatorji na koncu premagani. NOB in OF sta zanje samo mit in proslave so rdeče orgije. Zgodovinarka, željna spreminjanja novejše zgodovine, citira Antona Drobniča: »Dan upora je v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Upor in osvoboditev je proti volji upornikov iz leta 1941 prinesel šele 25. junij 1991.« Zanimivo se mi zdi to, da ravno tisti, ki govorijo o preteklih mitih, delajo mit iz svojih zaslug za samostojno Slovenijo. Da ni naša država postala druga Švica, pa so krive samo močne sile kontinuitete, odsotnost lustracije, »jugonostalgiki«, ki si prizadevajo za nedemokratično državo. Zdaj vemo, koga res »ne smemo« izvoliti.
Skrajna desnica znova in znova napaja ljudi s strahom pred migranti, neti paniko ter riše sebe kot edine domoljube in rešitelje. Vodja SDS je zaradi razmer na južni meji celo zahteval sestanek sveta za nacionalno varnost. Videli smo njihov predvolilni shod v Črnomlju. Prišli so skoraj vsi s Trstenjakove, zbrali so se prijatelji iz »zadeve Patria«, med njimi tudi župan Crnkovič, ki je na občinski spletni strani pozival k protestu. Krkovičev Moris je kleno sporočil: »Računajte na nas.« Kljub težkim besedam, ki so jih na protestu ponavljali, sem opazila na obrazih veliko nasmeškov. Posebno za mizami ob hrani in pijači.
Razumem stisko ljudi, ki so ogroženi ali pa se ogrožene samo počutijo. Treba jim je pomagati: najprej prisluhniti, potem jim stvarno razložiti situacijo, jih pomiriti z načrtovanimi ukrepi in jim vliti zaupanje, da niso sami. Predvidevam, da premier in njegov notranji minister to počneta in obvladujeta stanje v državi, in vidim zlonamernost v rušenju vlade. Ljudje pa lahko vseeno nasedejo na zastraševanje in obljube samooklicanih domoljubov, ki jih ne »poganja« človekoljubje, ampak sebičnost. Tudi škof iz najmanjše slovenske škofije, ki bi moral ponotranjiti deset božjih zapovedi, je znova razkril, da je nestrpen. Sprašujem se, ali bi naša skrajna desnica posnemala Salvinija, ki predlaga kazen 3500 do 5000 evrov za vsakega utapljajočega se migranta ali begunca, ki bi ga zasebne ladje rešile iz morja, če bi dobila moč.
Pa tako enostavno bi lahko videli in razumeli vse skupaj, če bi gledali s srcem: tisti, ki svojo pomoč omeji na lastni narod, bo kmalu videl in reševal samo svoje bližnje, na koncu pa le še samega sebe. Tisti, ki je pripravljen podati roko tudi ranjenemu tujcu, pa bo gotovo pomagal vsakemu izmed nas.
Polona Jamnik, Bled
