Majhne trgovine in delavnice lezejo iz hiš na pločnike. Ne veš, ali so poklici nastali na ulici in se preselili v hišo ali pa so iz hiše pobegnili na ulico. Vzel sem fotoaparat in slikal obraze, ki so se kazali kot spomin na neko drugo sedanjost. Na ulici sem srečal ljudi, ki so v rokah imeli ribe, košare, limone, škarje, izvijače, klešče, nože. Nekdo je v roki držal plastično steklenico z olivnim oljem, drugi plastično posodo z motornim oljem. In skoraj nihče ni imel v roki mobilnega telefona. Še vedno se pogovarjajo čez cesto. Iz avtomobila, prikolice, s stojnice ali s kolesa so mi roke potiskali paprike, stebelno zeleno, paradižnike in pomaranče. Pomaranče, pomaranče, pomaranče. Utrgane z drevesa v trenutku, ko so dozorele. Ob njih pa prodajalec vzmetnic s spominsko peno in mehanična delavnica. Meje med domom in svetom ni. Ali pa vsi živijo na njej.
#fotoreportaža Sicilija: Meje med domom in svetom ni
Na Sicilijo sem odšel z mislijo, da je tam veliko skritega. To, kar mi je prišlo pred oči, pa je bilo lepo in presenetljivo. Čudovita arhitektura v zanimivi pokrajini. In ljudje, kakršnih ne vidiš skorajda nikjer več.
