Pomanjkanje solz lahko vodi v občutek draženja oči, suhosti in bolečin v očesu. Oči so rdeče, občutljive za svetlobo in pečejo. Če ne ravnamo pravilno in težavam ne namenimo ustrezne pozornosti, to sčasoma vodi v poškodbe površine očesa.
Precej pogosta bolezen
Zaradi staranja prebivalstva in sodobnega načina življenja se pojavnost bolezni povečuje, saj gre pogosto za težave starejših ljudi. K suhosti oči prispevajo tudi vsakodnevni dejavniki – suh in klimatiziran zrak, zakajenost prostorov, cvetni prah, umazanija in uporaba kontaktnih leč. Zaradi večurne koncentracije in dela pred računalniškim zaslonom se upočasni pogostost mežikanja, kar poveča neprijetne občutke v očeh in utrujenost oči. Težave so večje tudi ob gledanju televizije, vožnji avtomobila ali v suhih prostorih.
Razlikujemo med hiposekrecijskim in evaporativnim suhim očesom. Vzrok prvega je manjše izločanje solz, težave so izrazitejše zvečer. Evaporativna oblika (povečano izhlapevanje solz) pa je največkrat posledica disfunkcije meibomovih žlez, uporabe kontaktnih leč ali očesne alergije. Simptomi so izrazitejši zjutraj. Evaporativna oblika je pogostejša kot hiposekrecijska, lahko pa obe obliki nastopita skupaj.
Je solz preveč ali premalo
Za postavitev diagnoze je najprej potrebna obširna anamneza, ki vključuje podatke o splošnem zdravstvenem stanju pacienta in nato natančen kliničen pregled. Ogledamo si kožo okrog oči, veke, preizkusimo roženično senzitivnost, pozorni smo na morebitni lagoftalmus, način utripanja vek, hiperemijo in izcedek, na znake rozacee ter videz trepalnic. Nato si s špranjsko svetilko ogledamo veke, znake kroničnega vnetja, videz solznega filma, prisotnost filamentov in solzni meniskus.
S pomočjo schirmerjevega testa lahko izmerimo produkcijo solz. Z nekaterimi drugimi testi lahko ugotovimo, kakšna je kakovost solz, najpogosteje uporabljamo tako imenovani TBUT (Tear Break-Up Time).
Diferencialno diagnostično pridejo najpogosteje v poštev akutne infektivne bolezni ali alergije. Slednje seveda ne izključujejo bolezni suhega očesa, bolezni očesne površine velikokrat nastopajo sočasno.
Po anamnezi, kliničnem pregledu in različnih diagnostičnih testih bolniku pojasnimo, kakšno bolezen ima, kakšno bo zdravljenje in kaj lahko pričakuje. To ni bolezen, ki bi ji lahko ozdravili, lahko pa bolniku pomagamo, jo zdravimo in mu poskušamo zmanjšati težave v vsakdanjem življenju.
Zdravljenje
Zdravljenje je lahko glede na stopnjo težav podporno lubrikantno, protivnetno ali kirurško. Svetujemo uporabo umetnih solz, to je kapljic, ki so po sestavi podobne solzam. Na površini očesa zadržujejo solzni film in tako vlažijo oko. Če je potrebno apliciranje več kot štirikrat na dan, svetujemo uporabo umetnih solz brez konzervansov. O vrsti umetnih solz in pogostosti dajanja se posvetujte z oftalmologom. Na voljo je veliko različnih produktov, zagotovo bo vsakdo našel primernega zase.
V zadnjem času se vse pogosteje poudarja vloga hiperosmolarnosti pri patogenezi in zdravljenju suhega očesa ter pomembnost osmoprotektantov. Pri zdravljenju suhega očesa z disfunkcijo meibomovih žlez bolnikom svetujemo redno gretje vek, in sicer vsaj nekaj minut dvakrat na dan, in toaleto vek. Včasih je potrebno zdravljenje z antibiotiki. Protivnetno zdravljenje suhega očesa zajema predvsem kortikosteroide, ciklosporin A in antibiotike in maščobne kisline omega 3.
Pomen prehrane
Študije so pokazale, da je pri zdravljenju in preprečevanju nastanka suhih oči pomembna hrana, ki ima veliko maščobnih kislin omega 3 in malo omega 6. Pri njihovem ustreznem uživanju je izboljšanje vidno tako pri Schirmerjevem testu kot pri TBUT. Včasih je težko doseči ustrezen vnos kislin omega 3 s hrano, takrat potrebujemo ustrezne nadomestke.
Maščobe so za zdravje oči in organizma nasploh nepogrešljive. Omega 3 maščobne kisline spadajo med funkcionalna živila, to so tista živila, ki poleg zagotavljanja osnovnih hranil prispevajo k boljšemu zdravstvenemu stanju ali zmanjšujejo tveganje razvoja bolezni. Morske ribe (losos, sardine) in laneno olje naj bodo na našem jedilniku, če imamo suhe oči.
Kajenje, alkohol, kava in suho oko
Ni odveč napisati, da cigaretni dim draži oči in poslabša težave, ki jih imamo zaradi suhega očesa. Sočasna uporaba kontaktnih leč stanje še poslabšuje. Seveda imajo težave tudi pasivni kadilci.
Ob uživanju alkohola je bila ugotovljena hiperosmolarnost solz in zmanjšana stabilnost solznega filma. Že majhne količine alkohola poslabšajo simptome suhega očesa. Nekatere študije so pokazale, da pitje kave pri nekaterih ljudeh poveča produkcijo solz, vendar je učinek precej individualen.
Številni vzroki
Suhe oči so pogosto težava starejših ljudi, še posebno žensk. Pogosteje se pojavijo pri tistih, ki imajo bolezni vezivnega tkiva, sjogrenov sindrom, se zdravijo z estrogeni ali nekaterimi drugimi zdravili – gre predvsem za zdravila za zniževanje krvnega tlaka, diuretike, hormonske kontraceptive, antidepresive in podobno – pa naprej pri prehrani z nizko vsebnostjo maščobnih kislin omega 3 in pri pomanjkanju vitamina A. Prehodne težave lahko nastopijo tudi po laserskih operacijah za odpravljanje dioptrije. Suho oko je multifaktorska bolezen solz in očesne površine, ki se kaže s simptomi neugodja, motnjami vida in nestabilnim solznim filmom.
