Četudi je turobno vreme včeraj na začetek festivala 24. slovenski dnevi knjige privabilo nekoliko manj obiskovalcev in je nekaj stojnic celo samevalo, se je sejem kmalu razživel, sploh po opoldanskem slavnostnem odprtju, na katerem sta spregovorila podpredsednika društva slovenskih pisateljev Gabriela Babnik in Dušan Šarotar, interpretirali pa so tudi uglasbljeno poezijo Tomaža Šalamuna. Šotor pred Moderno galerijo je zasedlo 27 knjižnih založb, in kar nekaj manjših se je letos povezalo na skupnih stojnicah ter si tako prihranilo nekaj stroškov.
Priložnost za manjše založbe
Anja Srpčič, sodelavka pri založbi Sanje, je prepričana, da so večji sejmi sploh za manjše založbe zelo pomembni, saj je prodaja knjig zagotovo večja kot po spletu in v drugih knjigarnah. Včerajšnji deževen dan je bil sicer odličen dan za branje, je menila Maja Jug Hartman, direktorica Založbe Hart, in morda manj za prodajo knjig, »a je zelo dobro, da imamo v našem prostoru ob jesenskem še spomladanski knjižni sejem, da lahko založbe predstavimo tudi novitete in se srečamo s svojimi bralci«. Predsednica društva slovenskih založnikov in lastnica založbe Ocean Nataša Detič pa je prepričana celo o nujnosti spomladanskega sejma na prostem v Ljubljani: »Najraje imamo svoje stalne stranke, ki spremljajo tudi novosti in naše akcije. Pogovori med nami so pomembni, marsikdo ima tudi ideje, kaj bi lahko izdali; nedvomno nam pomaga, če vemo, kaj si želijo brati.« Tudi Eva Grafenauer Korošec, direktorica Grafenauer založbe, stavi na odzive bralcev v zvezi z njihovo produkcijo, saj kot manjši založniki letno izdajo manjše število naslovov in je interakcija z ljudmi toliko bolj pomembna.
Odvetnica Nina Kavčič je redna obiskovalka knjižnih sejmov, tudi mednarodnih: »Ker zelo rada berem, tudi v tujih jezikih; včasih kaj kupim, včasih pa dobim idejo, kaj naj si izposodim v knjižnici. Redno prebiram tudi revijo Bukla, da sem seznanjena s knjižnimi novostmi, tematsko pa me zanimajo različne stvari, od romanov do področij sociologije, filozofije in psihologije.« Cena knjig se ji zdi za povprečne kupce relativno visoka, a tisti, ki imajo knjige radi, so zanje pripravljeni odšteti denar, še meni.
Dogodki okrog knjig
Festival se tokrat osredinja okrog tematike »Prostori, ki jih zapuščamo«; pripravili so posebne programske sklope in jih zaupali voditeljem Svetlani Slapšak, Dimitriju Ruplu (ta se je sinoči z gosti pogovarjal na temo Nove revije), Hani Ostan Ožbolt in Ani Duša. Včeraj so v »kulturni soseski«, kot so festivalsko-sejemsko prizorišče poimenovali organizatorji, odprli tudi razstavo kosovskega vizualnega umetnika Dritona Selmanija. Na ogled je v prostorih DSP, v »sosesko« pa kot prizorišča dogodkov sodijo še Narodna galerija, Moderna galerija in pravoslavna cerkev.
Med številnimi dogodki današnjega dne je programska vodja festivala Babnikova posebej povabila na popoldansko srečanje s francoskima pesnikoma – Frédéric Forte je član slovite literarne skupine Oulipo, Albane Gellé pa osvaja s presunljivo intimno pisavo. Sicer pa je tudi letos, že tretjič zapored, ob slovenskih dnevih knjige izšel zbornik esejev različnih avtorjev, ki bodo te eseje zdaj na festivalu tudi prebrali; povabili so Mohamada Abdulmonaema, Gabrielo Babnik, Esada Babačića, Jana Krmelja, Muanisa Sinanovića in Dimitrija Rupla, da so razmišljali o sloganu letošnjega festivala in izkušnjo »zapuščanja prostora« tematizirali skozi lastne izkušnje.
