Ameriško zunanje ministrstvo je danes ukazalo zaposlenim, ki ne opravljajo nujnih nalog na veleposlaništvu v Bagdadu in konzulatu v Erbilu, naj s civilnim transportom čim prej zapustijo Irak, sklicujoč se na napete razmere v regiji. Obenem je ameriškim državljanom odsvetovalo pot v Irak, rekoč, da obstaja veliko tveganje nasilja in ugrabitve. V samem sporočilu ni omenjeno, da bi bila grožnja povezana s sosednjim Iranom, ki ima v Iraku velik vpliv in svoje milice, vendar pa do ukrepa prihaja v času zaostrovanja odnosov s Teheranom, ki je ameriške ukrepe in opozorila pred povečano grožnjo označil za »psihološko vojskovanje«.
Nemčija in Nizozemska sta tudi prekinili urjenje iraških sil, ki ga proti skupini Islamska država v okviru operacije Neomajna odločenost izvajajo njuni vojaki, sklicujoč se na naraščajoča varnostna tveganja na širšem območju Perzijskega zaliva. Berlin je odločitev sprejel po posvetu s partnerji v koaliciji proti Islamski državi, tiskovni predstavnik nemškega obrambnega ministrstva pa je dodal, da sami nimajo podatkov o grožnji napadov, za katerimi bi stal Iran. Dejal je tudi, da se bodo urjenja nadaljevala v prihodnjih dneh.
Nemčija ima v Iraku 150 vojakov, Nizozemska pa 169 vojakov in civilistov, od tega 50 v Erbilu na severu države, kjer urijo kurdske vojake. Nizozemska agencija ANP je poročala, da so jim v nedeljo ukazali, naj ostanejo v vojašnicah. Na severu Iraka v operaciji Neomajna odločnost deluje tudi sedem pripadnikov kontingenta Slovenske vojske, ki urijo iraške varnostne sile. Danes z obrambnega ministrstva niso sporočili, da bi se narava njihovega tekočega dela spremenila.
Pozna se slovo generalov
Do ukrepov Združenih držav in zaveznic v Iraku prihaja v času zaostrovanja odnosov med Teheranom in Washingtonom, ki je na območje Perzijskega zaliva poslal več vojaških ladij. Ameriški preiskovalci pa pravijo, da sumijo Iran ali z njim povezane skupine za napad na štiri tankerje v Združenih arabskih emiratih, kjer so ameriške državljane danes pozvali, naj bodo še posebej previdni.
Vsi se z ZDA ne strinjajo. Visok britanski vojaški predstavnik je v torek po poročanju New York Timesa novinarjem v Pentagonu dejal, da ne vidijo povečane grožnje, ki bi jo v Iraku ali Siriji predstavljal Iran oziroma z njim povezane skupine.
Do zaostritve sicer prihaja tudi v obdobju, ko so se iz ameriške vlade z več visokih položajev poslovili nekdanji generali in drugi, ki so zagovarjali manj radikalno zunanjo politiko, njihove položaje pa zasedli politiki, ki so tradicionalno ostri do Irana. To velja za zunanjega ministra Mika Pompea, še bolj pa za Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, ki je na položaju nasledil upokojenega generala H. R. McMasterja. Bolton je že v preteklosti zagovarjal bombardiranje Iraka in je bil po poročanju New York Timesa tudi na čelu nedavne pobude, da Pentagon pripravi načrte o napotitvi 120.000 vojakov na Bližnji vzhod v primeru iranskega napada na ameriške sile ali iranske pospešitve razvoja jedrskega orožja, pri čemer bi bila takšna napotitev v nasprotju z dosedanjimi stališči predsednika Trumpa, ki pravi, da nasprotuje policijski vlogi Združenih držav v svetu in trošenju denarja zanjo.
