Družinski zdravniki v Zdravstvenem domu (ZD) Celje nestrpno čakajo na današnjo sejo vlade, na kateri naj bi sprejeli aneks k splošnemu dogovoru o obremenitvah družinskih zdravnikov. Zdravniki od pristojnih zahtevajo zagotovilo, da bodo lahko pri doseženih 1895 glavarinskih količnikih odklonili vpis novih pacientov, kar velja predvsem za nove, mlade zdravnike, medtem ko starejši, tudi če imajo opredeljenih več, nikomur ne bodo odrekli pomoči. »Sama sem se za specializacijo družinske medicine odločila zato, ker menim, da je to še vedno kraljica medicine, saj delaš tako rekoč vse. Res pa je težko imeti neomejeno število pacientov, ker se jim zaradi časovne stiske ne moreš posvetiti. Zato upam, da bo vlada prisluhnila argumentom,« nam je dejala mlada družinska zdravnica Metka Ošlak, ki je v celjskem ZD zaposlena dve leti in ima opredeljenih 1700 pacientov. Mnogi njeni kolegi pa še veliko več, zato trenutno v celjskem ZD novih pacientov ne vpisuje nihče. »Jih pa sprejema mlad specializant družinske medicine v Vojniku, novo zdravnico imamo tudi v Štorah,« pravi direktorica celjskega ZD mag. Alenka Obrul, ki je vesela, da jim je uspelo v Celju tudi prenoviti dve najstarejši ambulanti, kar jih je stalo 130.000 evrov.
Problem nujne medicinske pomoči
Medtem ko je 16 družinskih zdravnikov v Celju do odločitve vlade zamrznilo odpovedi, pa imajo veliko večje težave v Nazarjah. Prebivalci Zgornje Savinjske doline so se povezali celo v civilno iniciativo za ohranitev zdravja in pred tamkajšnjim ZD pripravili protestni shod. »Mi hočemo svoje zdravnike nazaj,« je poudaril eden od domačinov, ki so se zbrali. Iz Nazarij so namreč nedavno odšli kar trije družinski zdravniki. »Čakam, da mi ministrstvo za zdravje omogoči zaposliti dve zdravnici iz tujine, in upam, da bodo postopki izpeljani do poletja. Sicer pa je za vse paciente poskrbljeno,« miri direktorica ZD Darja Es. In dodaja, da njihov največji problem ostaja organizacija nujne medicinske pomoči (NMP) in način financiranja, ker država specifiki Zgornje Savinjske doline ne prisluhne. »Na nujnost sprememb standardov in normativov opozarjam od leta 2015, ko so formirali urgentne centre. Mi imamo namreč dve delovišči za NMP, priznanega pa le enega zdravnika in pol. In to za 16.500 prebivalcev na območju, ki presega 500 kvadratnih kilometrov. In četudi bomo zapolnili vse ambulante, bo ta problem z NMP ostal,« pravi Esova. Dodaja tudi, da so problem tako imenovane bele lise, zato niti v dispečerski center, ki je začel v Mariboru delovati septembra, še niso vključeni. »Zadnji veter nam je za dve uri ugasnil repetitor na Golteh in v tem času ni bil po mobitelu dosegljiv nihče,« izpostavlja težave Esova, ki razume ljudi, da se počutijo kot tretjerazredni državljani. Sicer pa trenutno NMP v Zgornji Savinjski dolini zagotavljajo Velenjčani, za kar jim je Esova hvaležna.
Obljubljajo tudi nočno prisotnost zdravnika
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da so se zaradi opisanih težav že sestali z vodstvom ZD in vsemi župani občin Zgornje Savinjske doline. »Za ločevanje delovišč NMP in rednega dela v ambulanti je enota dobila dodatna sredstva za razbremenitev zdravnikov, vendar je ta ukrep uresničljiv le tam, kjer je na razpolago dovolj lastnih zdravnikov ali zdravnikov, ki se občasno vključujejo v delo na področju NMP. ZD Nazarje je za izvajanje NMP v zadnjih štirih letih prejel dodatnih 200.000 evrov,« pravijo na ministrstvu. In še, da so v reševanje problema vključili tudi predstavnike drugih ZD v bližnji in daljni soseščini. »Prav tako smo zagotovili odziv ZD Kamnik na določenem območju, kjer ima ta enota krajši dostop pri posredovanju. Trenutno je tako vse vikende in praznike v dnevnem času zagotovljena stalna prisotnost zdravnika v ZD Nazarje, po 1. juniju bomo poskušali prisotnost zagotoviti tudi ponoči,« pravijo na ministrstvu in poudarjajo, da so to zgolj začasni ukrepi.
