Člani odbora za kulturo so danes v državnem zboru razpravljali o predlogu, da bi se davek na dodano vrednost (DDV) za knjige, časopise in druge publikacije znižal na pet odstotkov. Kot smo že poročali, bi bil to eden od nujnih ukrepov, s katerimi naj bi politika pomagala knjižnim založbam, avtorjem, prevajalcem, tiskanim medijem in novinarjem, katerih obstoj je zaradi upadanja branosti in oglasnih prihodkov ogrožen. Predlog je aktualen, saj je predlog spremembe zakona o davku na dodano vrednost prav zdaj že v obravnavi – zaradi spremembe davka na elektronske publikacije.
SDS podprla Levico
Vendar se je danes izkazalo, da koalicijske stranke pred poletjem širših sprememb sistema DDV ne nameravajo sprejeti. Odločitev naj bi odložili tudi zato, ker naj bi bile pred spremembo davka potrebne še spremembe drugih predpisov in prilagoditve izračunov v finančnih tabelah. Tako je bil z večino glasov koalicijskih poslancev sprejet sklep, da naj vlada do konca junija opravi zgolj pogovore z zainteresiranimi deležniki – založniki knjig in časopisov, društvom novinarjev, društvom pisateljev, prevajalci – in o sklepih pogovorov poroča odboru.
Vendar se je večina navzočih, z izjemo finančnega ministrstva, odkrito strinjala, da je treba DDV za omenjene publikacije s sedanjih 9,5 znižati na pet odstotkov. Zgolj na finančnem ministrstvu takšne neposredne zaveze niso izrekli, a možnosti za znižanje davka tudi niso zavrnili.
Na ministrstvu za kulturo so medtem že povedali, da znižanje DDV na pet odstotkov podpirajo. Izračuni so pokazali, da bi v tem primeru iz proračuna izpadlo sedem do osem milijonov evrov. Poslanci so se strinjali, da je to majhen znesek v primerjavi s pozitivnimi učinki, ki bi jih znižanje prispevalo k preživetju slovenske pisane besede. Poslanka SDS Alenka Jeraj je v redko videnem trenutku enotnosti poslancev nasprotnih političnih polov celo pripomnila, da bi zaradi večjega povpraševanja po izdelkih z znižanim davkom lahko na koncu pobrali celo več davkov. Tako imenovano superznižano stopnjo DDV za knjige, časopise in druge publikacije sicer poznajo v večini članic EU.
Po knjige v Ljubljano
Več nastopajočih je poslance opozorilo, da trenutno »na nitki« visijo tri knjižne založbe, pravkar je v likvidaciji založba Modrijan, ki je dvajset let bogatila slovenski knjižni trg. Slišati je bilo tudi bojazni, da obenem s tiskanimi izdajami v pozabo tone slovenski jezik, ki je zaradi majhnosti še posebej ogrožen.
»Leta 2009 smo imeli sedem založb, ki so izdale več kot sto naslovov knjižnih del na leto. Danes so ostale le še štiri. Zapirajo se tudi knjigarne. Če ste iz Ribnice in želite kupiti knjigo, morate ponjo v Ljubljano,« je opozorila direktorica javne agencije za knjigo Renata Zamida. »Lani so knjižnice nabavile 140.000 izvodov manj kot pred desetimi leti,« je opisala tudi težave na knjižničnem področju. »Lahko si predstavljate, kaj to pomeni za založnike.«
Opozorilom se je pridružila tudi pomočnica odgovornega urednika časopisa Delo Ženja Leiler. »Razprava o znižanju DDV je smiselna, če se strinjamo, da mediji niso samo del trga in del medijske industrije, če se strinjamo, da imajo mediji pomen za obstoj demokracije,« je dejala. Direktor razvoja v časopisni hiši Večer Aleksander Bratina je povedal, da so se naklade časopisov zmanjšale za več kot polovico, odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik pa je v imenu Društva novinarjev Slovenije opozoril, da je delo časopisnih novinarjev ogroženo, s čimer je ogrožena tudi obveščenost državljanov. Časopisi so namreč še vedno najpogostejši vir razkritij nepravilnosti v delovanju oblasti in javnih sistemov.
Odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak je poslance pozval, naj sprejmejo za vlado zavezujoče sklepe, ki bi pripomogli k hitri spremembi zakona o DDV, in naj ne podaljšajo debate v prihodnost. Vendar so se ob končnem glasovanju s tem strinjali zgolj poslanci Levice in desnih opozicijskih strank, koalicija pa je uvedbo nižjega DDV, če bo pobuda uspela, odložila do jeseni. ušk
