Ukrajinski patruljni čolni so poskušali priti skozi Kerški preliv iz Črnega v Azovsko morje, ruska obalna straža pa je med obema morjema izvajala blokado, s čimer je ovirala Ukrajincem dostop z odprtega morja do njihovih dveh velikih pristanišč Mariupol in Berdjansk v Azovskem morju.
Že tako napeti odnosi med Ukrajino in Rusijo so se tedaj še zaostrili. Številni so se bali izbruha prave vojne. Vendar sta nato obe strani nekoliko popustili. Za Kijev pa je še zdaj povsem nesprejemljivo, da imajo Rusi še danes zaprtih 24 ukrajinskih mornarjev, ki jim nameravajo soditi v Moskvi zaradi nezakonitega prestopanja pomorske meje.
Od hamburškega mednarodnega pomorskega sodišča Kijev tako zahteva, naj od Rusije terja osvoboditev njihovih mornarjev in vrnitev treh zajetih patruljnih čolnov. Sodišče naj bi do konca maja razsodilo v tej zadevi.
Rusko stališče
Toda ruska stran se sojenja ne udeležuje, saj zanika pristojnost hamburškega sodišča, pri čemer v Moskvi trdijo, da so se zajeti ukrajinski patruljni čolni znašli v ruskih teritorialnih vodah in da mora zato o tej zadevi odločati rusko sodišče, ki bi sicer lahko ukrajinske mornarje obsodilo tudi na šest let zapora.
Ruska stran izhaja iz tega, da ji Krim od leta 2014 pripada in da ji to zagotavlja suverenost nad Kerškim prelivom, ki loči Črno morje od Azovskega. Ukrajinska stran zanika, da bi Krim pripadal Rusiji, poleg tega se sklicuje na sporazum o skupni uporabi Kerškega preliva, ki sta ga Moskva in Kijev podpisala leta 2003. Predvsem pa vsaka od obeh držav trdi, da je mednarodno pomorsko pravo na njeni strani.
Stališče strokovnjakov
A strokovnjaki za pomorsko pravo menijo, da tudi če ne bi bilo sporazuma iz leta 2003 in tudi če bi Krim pripadal Rusiji, bi ta morala dovoliti ukrajinskim ladjam, tudi vojaškim, neovirano plovbo skozi Kerški preliv. Po konvenciji o pomorskem pravu iz leta 1982, ki jo je podpisala tudi Rusija, imajo ukrajinske ladje neodtujljivo pravico, da plujejo skozi to ožino. Konvencija namreč vsem ladjam dovoljuje pluti skozi ožine, ne da bi države, ki imajo ozemlje ob ožinah, to morale odobriti. Torej bi Ukrajina morala dobiti tožbo pred hamburškim sodiščem.
Postaviti pod vprašaj konvencijo o pomorskem pravu pa ne bi bilo v interesu Rusije, saj ima največja država na svetu sama velike koristi od mednarodnih predpisov, ki urejajo plovbo po vseh morjih sveta. Vsekakor bi bila Rusija zelo prizadeta, če bi na primer Turčija – tako kot je bil lani zaprt Kerški preliv – blokirala plovbo skozi Bospor.
Rusija je dober teden po zajetju treh ukrajinskih patruljnih čolnov deloma sprostila blokado ukrajinskih pristanišč v Azovskem morju. Sicer še vedno pregleduje ukrajinske ladje, a ne več tako natančno.
Azovsko morje kot 3. fronta
Toda most čez Kerški preliv, ki ga je Putin odprl ravno pred letom dni, zaradi svoje nezadostne višine še vedno onemogoča plutje velikih ukrajinskih ladij do Mariupola in Berdjanska, kjer so v bližini območja separatistov. S tem sta motena preskrbovanje od vojne prizadete jugovzhodne Ukrajine in njen izvoz. Rusija pa si je po priključitvi Krima leta 2014 in sprožitvi vojne na vzhodu Ukrajine istega leta, ki je doslej zahtevala 10.000 mrtvih, priključila še Azovsko morje in s tem odprla tretjo fronto proti Ukrajini.
