Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je na nacionalni televiziji izjavil, da grozi »prava vojna« z Rusijo in da se je število ruskih čet ob meji z Ukrajino »dramatično povečalo«, število tankov celo »za trikrat«. Ruska vojska pa je sporočila, da bo decembra na Krimu namestila najmodernejše protiletalske rakete S-400 zemlja-zrak. Naznanitev sovpada z zadnjo zaostritvijo, ko so ruske ladje pred Azovskim morjem v nedeljo zajele tri ukrajinske vojaške ladje s 24 člani posadke, še prej pa jih v streljanju več ranile.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v prvem komentarju dogajanja poskušal zmanjšati njegove razsežnosti, rekoč, da je šlo za »manjše mejno vprašanje« in da si hoče Porošenko s konfrontacijo dvigniti podporo pred marčevskimi predsedniškimi volitvami v Ukrajini. Trdi pa tudi, da je bila plovba treh ukrajinskih vojaških ladij »namerna provokacija«. Iz Kremlja so tudi sporočili, da je Porošenko dal pobudo za telefonski pogovor s Putinom, ta pa je predlog zavrnil.
Razglašeno vojno stanje
V Ukrajini je danes začelo veljati 30-dnevno vojno stanje v desetih obmejnih regijah. Porošenko ga je zahteval, parlament pa potrdil v ponedeljek. S tem je vojska na tem območju dobila posebna pooblastila, med drugim lahko pregleduje stanovanja in vozila, zaseže zasebno lastnino, uvede policijsko uro, oblasti pa lahko omejijo svobodo medijev ter prepovedo javna zborovanja.
Napetosti zaostruje tudi odločitev ruskega sodišča na Krimu o dvomesečnem priporu za 15 od 24 zajetih ukrajinskih vojakov. Zaradi »nezakonitega vstopa v ruske teritorialne vode« jim grozi šest let zapora. Ukrajinska varnostno-obveščevalna služba je priznala, da so med posadko njeni oficirji, ki so imeli v Kerškem prelivu in Azovskem morju protiobveščevalno nalogo, kar naj bi bil odgovor na »psihološki in fizični pritisk« ruskih tajnih služb.
Vojna se nikomur ne splača
Po ruski priključitvi Krima, ki je za Zahod del Ukrajine, in izbruhu vojne v Donbasu, ki je od leta 2015 manj intenzivna, je Azovsko morje postalo tretje območje konflikta med Ukrajino in Rusijo. V Kijevu že več mesecev obtožujejo Moskvo, da izvaja blokado dveh pomembnih ukrajinskih pristanišč v Azovskem morju, Mariupola in Berdjanska, odkar ni več proste plovbe skozi Kerški preliv, kjer Rusi tudi po več dni pregledujejo vsako trgovsko ladjo posebej, ker se menda bojijo terorističnega napada na maja odprti most. Prek omenjenih pristanišč, ki sta postali še pomembnejši po izgubi Krima, poteka pomembna izmenjava blaga s Turčijo, preko Mariupola pa se oskrbujejo tudi ukrajinski vojaki na fronti v Donbasu.
Ne Moskvi ne Kijevu pa se ne splača spustiti v vojaški konflikt. Ukrajina je prešibka, da bi lahko zmagala, v Moskvi pa ne potrebujejo vojne, saj so se že na miren način polastili Kerškega preliva. V Kremlju tudi dobro vedo, da bodo v zahodnih državah glede zahtev po svobodni plovbi skozi Kerški preliv ostali pri izjavah, saj je ta samo v interesu Ukrajine, tako da ni pričakovati novih sankcij, kaj šele Natovega posredovanja. Če pa Moskva in Kijev ne bosta z neposrednim konfliktom rešila spora glede Azovskega morja, bi lahko poskušala poravnati račune posredno, v Donbasu, kjer bi torej lahko prišlo do ponovne zaostritve spopadov.
