Nekaj minut po polnoči je danes izbruhnil požar v hali skladiščenih odpadkov zbirnega centra Suhadole pri Komendi družbe Publicus. Devet ur kasneje se je siv dim še vedno vil v nebo, v zrak se je zažrl vonj po zažganem. Dostop do zbirnega centra so zaradi gašenja in poteka kriminalistične preiskave onemogočali policisti.
»Zagorele so smeti v jami,« bolj enostavno zadeve ne bi mogel razložiti župan občine Komenda Stanislav Poglajen, ki je kot gasilec tudi sam sodeloval pri gašenju. »Smeti so težava celotne Slovenije, smo pa v preteklosti že nakazovali, da da bi se kaj takšnega lahko zgodilo,« je bil jasen. »Ko smo prišli tja, je bil požar na površini okoli 1250 kvadratnih metrov že povsem razvit, gorelo je okoli 1500 kubičnih metrov odpadkov. Zaradi samega toplotnega udara smo morali umikati vozila,« je začetek nočne intervencije, pri kateri sta sodelovala 102 gasilca s 24 vozili, opisal vodja intervencije Roman Koncilija iz PGD Moste.
Največjo težavo so imeli z dovozom vode, saj so hidranti »počepnili«, kot se je v gasilskem žargonu izrazil Koncilija. Objekt namreč stoji nižje, v jami, slab oziroma neobstoječ je dovoz za intervencijska vozila, a jim je uspelo nekje v dveh urah požar vendarle lokalizirati na sam objekt. Rešili so južni del deponije in poslovno stavbo, ki jo je ogenj že začel »lizati«. Koncilija je dodal, da je šlo za podtalni požar, ki je gorel do sedem metrov globoko, zato je gasilce tudi čez dan in predvidoma pozno v noč čakalo ogromno dela. Bale z odpadki so namreč naložene sedem metrov visoko. »1500 kubičnih metrov smeti nam na srečo ne bo treba premetavati z lopatami, jih bomo morali pa na stran metati s stroji, sproti polivati in gasiti,« je garaško delo gasilcev napovedal Koncilija.
V zraku manjše koncentracije strupenih snovi
Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povedala, da akutne nevarnosti za zdravje prebivalcev ni in da pitna voda ni ogrožena. »Potencialne nevarnosti ne moremo zanikati, strupene snovi so šle v zrak, a gre za majhne koncentracije, nižje kot denimo pri požaru v Lenartu pred dvema tednoma. Reči pa tudi ne moremo, koliko ljudi bo zaradi tega zbolelo in ali bo do tega sploh prišlo,« je pojasnila in dodala, da je gorela tudi plastika, a da se to v zraku zelo hitro redči. »Na podlagi podatkov Arsa bomo pogledali, kam se je dim valil, vzeli bomo tudi vzorce tal, če bo treba,« je obljubila. V kakšnem radiju bi lahko nastale težave, je odvisno ravno od koncentracije in kam so se zračne mase gibale. Ker pa je Komenda kar daleč stran od kraja požara, v neposredni okolici jame pa so polja in travniki, panične nevarnosti tukaj vseeno ni, je Perčičeva sporočila lokalnim prebivalcem. Ti si lahko priporočila, kako ravnati v požaru, preberejo na spletni strani NIJZ. Da domačine skrbi, kaj se dogaja, nam je potrdil poštar, ki želi ostati neimenovan. »Vprašanje je, kaj se je vnelo. Bog ve, kaj je bilo v balah, ki so jih v zadnjih mesecih dostavljali na smetišče. Iz luknje je kar naenkrat pogledal en velik kup smeti,« je sumničavo razlagal med jutranjim odmorom za cigaret in zrl v dim, ki se je raztezal čez polje.
»Požar je bil za nas veliko presenečenje,« je začel direktor Publicusa Slavko Hrženjak. ki pa o vzroku požara pred koncem preiskave ne želi ugibati. Pojasnil je, da je gorela lahka frakcija odpadkov (t. i. RDF), torej ostanek po reciklaži, ki je namenjen sežigu. Potrdil je, da spoštujejo vse zahteve okoljevarstvenega dovoljenja ter da so bili izvedeni vsi potrebni ukrepi. Lani so lahko frakcijo, ki je gorljivi odpadek, po sedmih letih nehali sortirati, saj zanjo niso imeli rešitve. Ker pa niso imeli možnosti odprodaje, so ti gorljivi odpadki še vedno skladiščeni na deponiji. Napovedal je, da bodo v podjetju skušali njihov izvoz pospešiti, a opozoril, da je ravno na tem področju trenutno po celi državi največ težav, količina odpadkov pa se iz leta v leto še povečuje.
To je drugi požar na deponiji. Prvič je zagorelo v začetku septembra 2017, tisti požar je bil po Hrženjakovih besedah dokazano podtaknjen.
