1. maja 2004
se je EU pridružila, skupaj s še devetimi državami, tudi Slovenija.
137 %
višja kot leta 2003 je bila lani vsota bruto družbenega proizvoda (BDP) novih članic EU; vsota BDP starih članic se je v tem času zvišala za 44 odstotkov. V Sloveniji je BDP od leta 2003 porasel za 75 odstotkov.
30.311 €
je lani znašal BDP na prebivalca EU. V Sloveniji je bil lani BDP na prebivalca 22.200 evrov, kar je za 9000 evrov oziroma 68 odstotkov več kot leta 2003. Povprečni BDP na prebivalca se je v novih članicah od leta 2003 povečal za 116 odstotkov (z 8560 na 18.500 evrov), v starih pa za 45 odstotkov (z 29.120 na 42.220 evrov).
80 %
BDP je konec lanskega leta znašal javni dolg v EU. Najnižji je bil v Estoniji (8,4 odstotka BDP), najvišji v Grčiji (181,1 odstotka BDP). V Sloveniji je javni dolg znašal 70,1 odstotka BDP.
80,3 %
evropskih osemnajstletnikov je bilo leta 2016 vključenih v izobraževanje, največ na Švedskem in Finskem (96 odstotkov), najmanj na Cipru (le 38,9 odstotka). V Sloveniji se je leta 2016 izobraževalo 92,8 odstotka osemnajstletnikov.
89 %
evropskih gospodinjstev je imelo lani dostop do spleta od doma. Največ jih je bilo na Nizozemskem (98 odstotkov), najmanj pa v Bolgariji (72 odstotkov). V Sloveniji je bilo takih gospodinjstev 87 odstotkov.
333.400
prosilcem za azil so lani članice EU dodelile status zaščite, kar pomeni okoli 650 na milijon prebivalcev. Največ jih je podelila Nemčija (139.600), sledita Italija (47.900) in Francija (41.400). Slovenija je lani ugodila 105 prošnjam za azil (50 na milijon prebivalcev). Najpogosteje so zaščito prejeli državljani Sirije (40), Etiopije (25) in Turčije (10).
