Donald Trump je v letih 1985–1994 davčni upravi prijavil za skupno 1,17 milijarde dolarjev poslovnih izgub, v nekaterih letih pa je pridelal dvakrat večji finančni minus kot kateri koli drug ameriški državljan, poroča New York Times. V članku piše o desetletju povečini slabih poslovnih odločitev aktualnega ameriškega predsednika v obdobju, ko se je po drugi strani javno hvalil s svojim uspehom in objavil svojo najbolj prodajano knjigo Umetnost sklenitve posla.
Za Trumpa sta bili najbolj negativni leti 1990 in 1991, ko je pridelal skupno 517,6 milijona dolarjev minusa, dvakrat več kot kateri koli Američan. Veliko tega odpade na račun hotela in kazina Trump Taj Mahal v Atlantic Cityju, ki je bil dokončan z 800 milijoni dolarjev posojil z visokimi obrestmi, navaja časnik, kompleks pa ni nikoli posloval dovolj dobro za njihovo odplačevanje. V članku navajajo domnevno slabe naložbe, kot so nakup letalskega operaterja, ki je prinašal samo izgubo, nakup bolnišnice, kjer naj bi zrasla stanovanjska soseska, pa je močno zamujal, pa vrsto poslov s hoteli in stolpnicami na Manhattnu.
Kupil, počakal govorice, prodal
Trump sicer vztrajno zavrača javno objavo svojih davčnih napovedi, kar so pred njim v imenu preglednosti storili vsi resnejši predsedniški kandidati in predsedniki. New York Times je podatke, prepisane s Trumpovih davčnih odločb, dobil od neimenovanega vira in jih nato primerjal s podatki ameriške davčne uprave o najbogatejših Američanih, ki so javno dostopni, a brez imen. Članek sta spisala avtorja Russ Buettner in Sussane Craig, ki sta skupaj z Davidom Barstowom prejšnji mesec prejela Pulitzerjevo nagrado za poročanje o Trumpovih financah.
V članku navajata, da vsi Trumpovi posli niso bili slabi. Leta 1985 je denimo kupil hotel St. Moritz na Manhattnu za 73,7 milijona dolarjev in ga štiri leta pozneje po lastnih navedbah prodal za 180 milijonov. Dobiček od te prodaje pa ustreza skoraj celotnemu prijavljenemu kapitalskemu dobičku Trumpa v omenjenih desetih letih.
Trump se je loteval tudi vlaganja v delnice, kjer mu je šlo sprva zelo dobro. Kupil je nekaj odstotkov delnic podjetja, ko pa so cene zrasle zaradi govoric, da ga bo prevzel, je svoj delež po tihem prodal z dobičkom, navaja časnik. A to ni trajalo dolgo, saj so ga na trgu hitro prebrali.
In ker ameriški zakon podjetnikom omogoča, da poslovno izgubo v prihodnosti uveljavljajo za odpis davka na prihodek, se je Trumpu do leta 1995 nabralo za 915,7 milijona dolarjev takšne olajšave.
Prikazovanje izgube je bil »šport«
Trump je pisanje New York Timesa danes komentiral z besedami, da je bilo pred tridesetimi leti pri davčni napovedi zakonsko dovoljeno zmanjšati vrednosti nepremičnin z obračunom letne amortizacije, kar bi skupaj z drugimi odpisi »skoraj zagotovo vselej pokazalo izgubo in davčno izgubo, če je nekdo aktivno gradil«. Toda omenjene olajšave po navedbah časnika niso bile tolikšne, da bi z njimi pojasnili stomilijonske izgube, ki jih je je Trump po navedbah časnika poslovno preživel s pomočjo očeta, od katerega naj bi dobil skupno več kot 400 milijonov dolarjev v današnji vrednosti.
Trump v odgovoru na članek tudi dodaja, da so vedno hoteli prikazati izgube iz davčnih razlogov: »To so počeli skoraj vsi nepremičninarji – in pogosto smo se ponovno pogajali z bankami (o posojilnih pogojih), to je bil šport.«
Davčni podatki, o katerih piše časnik, sicer niso povezani s tistimi, ki bi jih od Trumpa v roke radi dobili demokrati, namreč za zadnjih šest let. Trump je rekel, da jih ne da, v ponedeljek pa je enako sporočil tudi finančni minister Steven Mnuchin, pod katerega sodi davčna uprava. Demokrati vztrajajo, da ima kongres do njih pravico, ta boj pa se bo verjetno preselil na sodišča in se končal na vrhovnem sodišču. agencije
