Avstrijske oblasti so med lansko spominsko slovesnostjo pri Pliberku prijele in na pogojne zaporne kazni od 15 do 18 mesecev obsodile pet hrvaških državljanov, ki so poveličevali nacizem. Na Dunaju so letos dodatno poostrili zakonodajo in prepovedali še več simbolov in zastav skrajnih organizacij, med katerimi so poleg Muslimanske bratovščine, Sivih volkov in Kurdske delavske stranke (PKK) tudi hrvaški ustaši, ki jih povezujejo z nacizmom.
Poleg zapornih kazni so predvidene tudi denarne kazni do 4000 evrov oziroma do 10.000 evrov v primeru ponovitve prekrška. Avstrijska policija lahko na kraju dogodka oceni, ali je zaradi kršitve zakona prišlo do ogrožanja varnosti, in odloči o odpovedi ali prepovedi slovesnosti.
Organizatorji pričakujejo stroge ukrepe
Organizatorji hrvaške spominske slovesnosti pričakujejo rigorozne ukrepe avstrijske policije. Predsednik nadzornega odbora PBV in starosta hrvaške politike Vladimir Šeks je na ponedeljkovi novinarski konferenci v Zagrebu vse, ki se nameravajo udeležiti slovesnosti, pozval, naj ne uporabljajo replik ustaških simbolov niti drugih, ki lahko asociirajo na ikonografijo iz časov Neodvisne države hrvaške (NDH). Pripadniki ustaškega režima so bili med drugo svetovno vojno odgovorni za številne zločine nad civilnim prebivalstvom, predvsem Srbi, Judi in Romi.
Šeks je med drugim izrazil upanje, da udeleženci ne bodo s svojimi dejanji pripeljali do prekinitve slovesnosti ali celo njene prepovedi, kar bi, po njegovem mnenju, najbolj škodilo Hrvaški, Hrvatom in tistim, ki spoštujejo žrtve povojnih pobojev. Iz častnega pliberškega voda so še sporočili, da bodo ob uradni hrvaški državni zastavi dovoljene samo še cerkvene in verske zastave, ne pa tudi zastave političnih organizacij ali hrvaških vojaških enot. Posebej so kot nezaželeno omenili razvijanje zastav hrvaških obrambnih sil (HOS) z zloglasnim ustaškim geslom »Za dom spremni«. Tega hrvaške oblasti tolerirajo, čeprav gre za zastavo paravojaške enote iz nedavne vojne na Hrvaškem.
Plenković bo na slovesnost poslal predstavnike vlade
Cerkev na avstrijskem Koroškem je marca zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše na Libuškem polju. Pojasnili so, da prireditev škodi ugledu katoliške cerkve, ki bi ji, če bi mašo dovolili, lahko očitali »pomanjkanje distance do fašističnega svetovnega nazora«. Pojasnilo je naletelo na ostre odzive katoliške cerkve na Hrvaškem. Stališče hrvaške cerkve je podprl tudi hrvaški državni vrh. Hrvaški premier Andrej Plenković je že napovedal, da bo na slovesnost 18. maja poslal predstavnike vlade. Hrvaški sabor je z vrnitvijo HDZ na čelo države znova pokrovitelj spominske slovesnosti, potem ko je prejšnja levosredinska vlada odpovedala pokroviteljstvo, ker so ocenili, da je manifestacija žalovanje za propadom NDH in ne spomin na žrtve. Letos je napovedan samo verski obred, ki ga bodo vodili nižji hrvaški katoliški duhovniki.
Napovedani pa so tudi protesti nasprotnikov spominske slovesnosti, na kateri se vsako leto zbere od 10.000 do 15.000 ljudi. Kljub temu, da je bilo v preteklih letih videti številne posameznike ali cele družine z otroki v ustaških uniformah in z ustaškim znamenjem, na Hrvaškem vsakič vztrajajo, da je šlo za peščico provokatorjev na zborovanju hrvaških domoljubov, ki predvsem želijo ohraniti trajen spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev.
