V sporočilu, ki so ga preko hrvaškega veleposlaništva v Avstriji posredovali avstrijskim medijem, so poudarili, da »grobo poročanje« avstrijskih medijev, ki Hrvaško in njeno prebivalstvo povezujejo z oživljanjem fašističnih idej, na Hrvaškem doživljajo kot »bolečo žalitev«.
Avstrijske medije so pozvali, naj se distancirajo od »enostranskih in nevzdržnih obtožb, kar ni samo v interesu Hrvatov na Hrvaškem, temveč tudi Hrvatov, ki živijo v Avstriji«. Izpostavili so, da je zaradi nekaj posameznih primerov, ki jih je treba najostreje obsoditi, napačno kot fašiste označiti številne svojce žrtev, predstavnike hrvaške vlade in cerkvenih oblasti, ki prihajajo na Libuško polje pri Pliberku. Opozorili so, da se je podobno dogajalo v času jugoslovanskih komunističnih oblasti, ki niso govorile o razsežnosti umorov več deset tisoč vojakov in civilistov, ki so bili izročeni Titovi armadi brez pravice do sodnega procesa, ter zatirale vse tiste glasove, ki so obujali spomine na ta dogodek. »Libuško polje za Hrvate predstavlja simbol masakra in trpinčenja ter simbol kršitve človekovih pravic. Zato smo osupli nad trditvami, da se v Pliberku poveličuje fašizem, kar ustvarja napačno podobo o Hrvaški in Hrvatih,« so dodali.
Na škodljivost dogodka za ugled katoliške cerkve je opozorila Cerkev na avstrijskem Koroškem, ko je zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše na Libuškem polju. Hrvaška škofovska konferenca je bila zaradi odločitve avstrijskih škofov užaljena. Razloge za prepoved so ostro zavrnili. Pokrovitelj slovesnosti, hrvaški sabor pa je podprl stališče hrvaške škofovske konference z namenom, da bi našli rešitev za letošnjo žalno slovesnost. Hrvaški Častni pliberški vod, ki skrbi za organizacijo dogodka, pa vztraja, da morajo slovesnost organizirati 18. maja, kot je bilo načrtovano. Menijo, da je prostor, na katerem bo potekala slovesnost, v zasebni lasti ter da lahko mašo izvedejo nižji duhovniki, ne škofi.
Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih vojakov, večinoma hrvaških ustašev in domobrancev, pa tudi srbskih in črnogorskih četnikov in belogardistov. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, večinoma vojakov.
