Vlada bi o aneksu po napovedih ministra Aleša Šabedra lahko odločala 15. maja, kar pomeni, da so še vedno znotraj odpovednega roka kranjskih zdravnikov. Ti so namreč kot prvi med nezadovoljnimi zdravniki z aprilom podali odpovedi delovnih razmerij, odpovedni rok pa se jim izteče konec meseca.
Do takrat ministrstvu dajejo čas tudi celjski zdravniki, ki so sicer na podlagi obljube Šabedra o sprejemu aneksa zamrznili svoje napovedane odpovedi. Če aneks do 31. maja ne bo potrjen, so zdravniki napovedali, da bodo naslednji delovni dan vložili odpovedi. Pred časom so kolektivne odpovedi z junijem napovedali tudi mariborski in ptujski zdravniki.
Zdravniki med drugim zahtevajo postavitev meje za odklanjanje novih bolnikov pri 1895 glavarinah, kot je sicer meja, ki jo za leto 2019 določa podpisani sporazum. Splošni dogovor za letošnje leto je mejo za odklanjanje novih bolnikov postavil pri povprečju posamezne izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kar je na bolj obremenjenih območjih še dvignilo prag obremenitve.
Ministrstvo je zato za pomiritev zdravnikov predlagalo aneks, s katerim bi mejo za odklanjanje novih bolnikov določili pri 1895 glavarinskih količnikih, a ga je upravni odbor konec aprila ZZZS zavrnil, minister pa je predlagal iskanje dogovora na arbitraži, ki pa ni bila uspešna.
Na arbitraži se se dopoldan sestali predstavniki ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zdravniške zbornice, združenja zdravstvenih zavodov, lekarniške zbornice, skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, skupnosti socialnih zavodov in skupnosti organizacij za usposabljanje.
