Pri phishingu gre običajno za to, da skuša storilec tarčo z elektronskim sporočilom zvabiti na lažno stran banke ali spletne storitve. Če na tej lažni strani tarča vpiše geslo za dostop, se to posreduje storilcu. Tako ukradejo podatke, ki storilcu omogočijo dostop do spletnih storitev v imenu tarče in v skrajnem primeru tudi krajo denarja, piše na spletni strani odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
S porazdeljenimi napadi za zavrnitev storitve pa skušajo napadalci preobremeniti določeno spletno stran in s tem onemogočiti dostop do nje.
EU in Nato ob tem za zaščito pred tovrstnimi napadi navajata potrebo po stalnem izobraževanju in osveščanju uporabnikov. Vladni uslužbenci in njihovi zunanji partnerji pa morajo še naprej sodelovati in izmenjevati informacije o grožnjah.
