Skupina iz Lime, ki podpira Juana Guaidoja, a nasprotuje vojaški intervenciji, predlaga Kubo za posrednika v pogajanjih, na drugi strani poskušajo Rusija in ZDA zbližati stališča, da bi bila volk sit in koza cela. V finskem mestu Rovaniemi naj bi se ob robu zasedanja ministrov držav arktičnega sveta na pogovoru o venezuelski krizi danes sestala ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, je Lavrov poudaril, da si nihče ne želi vojaške rešitve krize, in ponovno opozoril, da bi bilo vojaško posredovanje v Venezueli lahko katastrofa.
Ni pa jasno, ali se Moskva z ZDA pogaja v imenu Madura o pogojih, ki bi bili sprejemljivi za venezuelsko opozicijo. Ta zahteva odstop Madura in imenovanje prehodne vlade z nalogo, da skliče splošne volitve.
V Moskvi se je v nedeljo Lavrov sestal z venezuelskim zunanjim ministrom Jorgejem Arreazo, ki mu je orisal razmere v državi po poskusu prevrata prejšnji teden. Ruski minister je po sestanku izjavil: »Rusija zagotavlja načelno, dosledno in trdno podporo venezuelski vladi, ki jo vodi predsednik Nicolas Maduro.« In dodal, da vodijo ZDA »kampanjo brez primere, da bi strmoglavili legitimno oblast v Venezueli«, kar po njegovi oceni nima nič skupnega z demokracijo in ovira iskanje možnosti za politično rešitev.
Pompeo pomoči Maduru obtožil tudi Iran
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo pa je v nedeljo izjavil, da bi morali Rusi in drugi Madurovi zavezniki zapustiti Venezuelo. Dejal je: »Naš cilj je zelo jasen, to je, da Rusi, Iračani in Kubanci zapustijo Venezuelo.« Aktivne pomoči Maduru »na terenu« je obtožil tudi Iran. Pred tem se je ameriški predsednik Donald Trump v petek po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po končanem pogovoru je za medije povedal: »Mislim, da je bil pogovor s predsednikom Putinom o Venezueli zelo pozitiven. Absolutno se ne namerava vmešavati v Venezuelo, želi si pa pozitivne rešitve, enako mislim tudi jaz.«
Pompeo, ki je še minuli teden Rusom očital, da so oni krivi, da Maduro v poskusu prevrata ni pobegnil na Kubo, je Trumpovo izjavo komentiral, da mu ni znano, v kakšnem kontekstu je bila izrečena. Se pravi, eno govorita ruski in ameriški predsednik, če verjamemo besedam Trumpa, drugo pa njuni predstavniki diplomacije, pri čemer je jasno, da oboji branijo svoje geopolitične in ekonomske interese.
Z diplomatsko pobudo se je vključila tudi Skupina iz Lime. V perujski prestolnici so na izrednem sestanku zunanjih ministrov 12 regionalnih držav v petek sprejeli resolucijo, v kateri med drugim nagovarjajo Kubo, naj posreduje med sprtima stranema s ciljem, da skupaj sedeta za pogajalsko mizo za mirno rešitev krize. Kanadski premier Justin Trudeau je kubanskemu predsedniku Miguelu Diaz-Canelu vsebino dogovora sporočil po telefonu in mu pojasnil namen, da se v Venezueli izvedejo »pravične in svobodne volitve«. Konkretnega odziva kubanske vlade še ni.
Guaidojevi privrženci pred vhodi kasarn
Samooklicani venezuelski predsednik Guaido nadaljuje splošno mobilizacijo in poskuša pritegniti vojsko na svojo stran ter s tem okrepiti pritisk na Madurovo vlado. Skupine njegovih privržencev so se v soboto zbirale pred vhodi v vojaška oporišča in kasarne ter glasno prebirale Guaidojevo prošnjo za podporo. Vojake te dni obiskuje po vsej državi tudi Maduro in jih poziva k brezpogojni zvestobi ter opozarja, naj bodo pozorni na morebitne izdajalce v svojih vrstah ter pripravljeni na obrambo v primeru napada ZDA.
Ustavodajna skupščina pa je začela izvrševati odredbo generalnega tožilca za odvzem imunitete poslancem nacionalnega parlamenta, ki so sodelovali pri poskusu prevrata, da jih bodo lahko privedli pred sodnika. Maduro je ustavodajno skupščino ustanovil leta 2017 z namenom nadomestiti nacionalni parlament, ki mu predseduje Guaido. Ob tem je zanimivo, da niti Maduro niti drugi predstavniki njegove vlade Guaidoja ne obtožujejo poskusa državnega udara.
