Minuli torek je vse kazalo, da je venezuelska institucionalna kriza prešla v zadnjo fazo in da je na obzorju dokončni politični obračun med opozicijo in vlado Nicolasa Madura. Začelo se je zarana po objavi videoposnetka, v katerem je samooklicani začasni predsednik in vodja opozicije Madurovemu režimu Juan Guaido napovedal, da se s podporo glavnih enot oboroženih sil začenja zadnja faza operacije Svoboda. Svoje privržence je pozval k splošni mobilizaciji za odstavitev Madura, poveljstvo oboroženih sil pa k prestopu na svojo stran. V videoposnetku je zatrdil, da je ta nastal v glavnem oporišču vojaškega letalstva La Carlota, ki je v okolici Caracasa.
Na posnetku je bilo videti Guaidoja v spremstvu manjše skupine vojakov in v družbi vodje njegove stranke Voluntad Polular (Ljudska volja) Leopolda Lopeza. Ta je bil dotlej v hišnem priporu in so ga menda osvobodili Guaidoju zvesti pripadniki varnostih enot. Lopez je bil leta 2015 obsojen na 14 let zapora zaradi odgovornosti za ulične incidente leta 2014, ki so terjali več človeških življenj.
Na Guaidojevo objavo se je odzval Madurov minister za informacije Jorge Rodriguez s sporočilom, da gre za poskus državnega udara. Sledila je izjava obrambnega ministra, generala Vladimirja Padrina, v kateri je zagotavljal, da so oborožene sile izrekle zvestobo Maduru in da je stanje v vseh kasarnah mirno in normalno, tudi v oporišču La Carlota, kjer naj ne bi nikoli bilo niti Guaidoja niti Lopeza. Na ulicah so zatem med privrženci opozicije in policijo izbruhnili izgredi, nadaljevali so se tudi v sredo, v njih pa sta bila po podatkih venezuelskih spletnih medijev dva mrtva, 78 pa je bilo ranjenih.
Prevratniki zbežali na veleposlaništvi
V torek zvečer se je prek medijev oglasil tudi Maduro in oznanil, da poskus prevrata ni uspel zaradi zvestobe vojske njegovi vladi. Dejal je, da je bil vodja upora Leopoldo Lopez in da je v njem sodelovala le peščica vojakov, ki so jih že identificirali. Sam naj bi vojakom in policiji ukazal, naj na prevratnike ne streljajo, in se jim zahvalil za njihovo delo. Napovedal je, da bodo proti uporniškim vojakom, ki so podprli Lopeza in uporabili strelsko orožje, vložene obtožnice. Kako namerava ukrepati proti Lopezu in Guaidoju, pa ni povedal. Obtožuje ju, da želita oborožen spopad, sam pa opozicijo poziva k dialogu in mirnemu reševanju krize.
Ob koncu dneva je tudi Guaidoju postalo jasno, da prigovarjanje oboroženim silam, da se mu pridružijo, ni obrodilo uspeha. Lopez je pobral šila in kopita in se skupaj z ženo in hčerjo zatekel na čilsko veleposlaništvo v Caracasu, pozneje pa so se premestili na špansko ambasado. 25 vojakov, ki so sodelovali v odigranem državnem udaru, se je zateklo na brazilsko veleposlaništvo, kjer so zaprosili za azil.
Neučakani Gauido izničil načrte poveljnikov
Poskus prevrata je tako izzvenel v anekdotično amatersko dejanje, saj se dejanskega državnega udara ne napoveduje, temveč se ga preprosto izpelje, a s predhodnimi temeljitimi pripravami. Po mnenju nekaterih venezuelskih novinarjev je bil Guaido vse preveč neučakan in je s tem dejanjem izničil načrte, ki naj bi jih kovali ključni vojaški poveljniki, naklonjeni spremembi. Posebni ameriški odposlanec za Venezuelo, sporni Elliot Abrams, pa je v sredo izjavil, da so bili telefoni visokih vladnih funkcionarjev Madurove vlade, s katerimi naj bi se pogajali o njegovem odstopu, v torek izključeni.
Torkovi dogodki v Venezueli vsekakor odpirajo vrsto vprašanj. Guaido medtem ostaja v državi, v sredo, 1. maja, je sodeloval na množičnem zborovanju v Caracasu in nagovoril venezuelsko ljudstvo, naj nadaljuje upor in proteste, ter napovedal priprave na splošno stavko. Maduru je sporočil, da ne bo odnehal, dokler ne doseže njegovega odstopa, oboroženim silam pa je namenil poziv, naj mu prisluhnejo, čeprav so v torek zanj ostali gluhi.
