V Sloveniji izide vse več knjig, tako izvirnih kot prevodnih, proda pa se jih vse manj, trdijo založniki. Takšno neskladje med trgom in knjižno produkcijo pa najbrž ni kakšna slovenska posebnost. In ne le to, to tudi ni posebnost založniške industrije. Mar se tegobe kapitalizma niso začele prav s presežkom produkcije nad povpraševanjem ali, natančneje, ko je glavni problem kapitalizma postal protislovje med potencialno brezmejno produktivnostjo (na tehnološki ravni) in nujnostjo, da se to enormno količino »zmeraj novih« produktov spravi v promet? Ali konkretneje: ko je bilo avtomobile lažje proizvajati kakor pa prodajati. Tedaj se je torej moralo človeka začeti vzgajati za potrošnika. Po neki definiciji je potrošniška družba prav to: družba pričevanja, dresiranja za potrošnjo, se pravi povsem nov način socializacije, ki pa je danes, kot ugotavljajo antropologi, že postal »kultura življenja«. Ki pa v potrošnji knjižnih dobrin nedvomno zaostaja za drugimi oblikami potrošnje.
Pomembnejša ali pomenljivejša se zdi druga ugotovitev slovenskih založnikov: da to dejstvo upadanja prodaje knjig še ne pomeni nujno, da se jih manj bere. Knjige so...
