Keynes je nekoč rekel: »When my information changes, I alter my conclusions.« Do podobne ugotovitve so zdaj prišli tudi znani ekonomisti v Nemčiji (Fratzscher, Huther) in Franciji (Pisani - Ferry), ko so analizirali zadnjih deset let delovanja ekonomske politike evropske komisije in predvsem posledice leta 2012 uveljavljenega fiskalnega pakta. Fiskalni pakt je v bistvu nastal pod nemškim pritiskom, ker se je Nemčija soočala z dvojnim dolžniškim šokom. Prvi je izviral iz nemške združitve (1989), drugi pa iz sanacije bank (2008, 2009). To je bil povod za ustavne spremembe, ki so zahtevale uveljavitev dolžniške zavore, ki naj prepreči nastajanje proračunskega primanjkljaja in posledično zagotovi zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP. Preprosta ideja o izravnanih javnih financah temelji na treh predpostavkah. Prva je, da so vlade nagnjene k proračunskim primanjkljajem. Druga predpostavka poudarja, da diskrecijsko delovanje fiskalne politike na kratek rok povzroča nestabilnost v gospodarstvu. Tretja pa trdi, da takšna fiskalna politika povzroča rast obrestnih mer in izriva privatne investicije.
Na tej podlagi je evropski svet sprejel fiskalni pakt, katerega glavna vsebina je bilo fiskalno pravilo, ki določa, kakšen mora biti strukturni fiskalni saldo v drž...
