Anja Humljan, arhitektka: Oblikovanje delovnega prostora je kompleksnejše, kot se zdi

Ujeli smo jo tik pred odhodom v Singapur, kjer bo na oddelku za psihološko medicino Nacionalne univerze v Singapurju raziskovala, kako lahko s polnim zavedanjem notranjega doživljanja in zunanjega bivalnega okolja spodbujamo pristno ustvarjalnost in izboljšamo kakovost življenja posameznika.

Arhitekturno oblikovanje in arhitekturna izkušnja sta preplet obojega, od nas pa je odvisno, kam usmerjamo svojo pozornost. Na zahodu prostor razumemo kot geometrijsko definiran in natančno izmerljiv sestav elementov. Verjamem, da arhitekturni prostor ni samo zunanji element in tudi ne samo notranja izkušnja. Je spajanje dveh enako pomembnih in med seboj neločljivo povezanih vidikov: geometričnega fizičnega in izkustvenega eksistencialnega. Od tod tudi beseda joga v imenu mojega projekta, joga v klasičnem jeziku Indije namreč pomeni prav to, povezovanje in združevanje.

The Urban Yoga (TUY) je celovito povezovanje urbanega človeka s prostorom prek telesa s čutili, kontemplacije, intuicije in razuma. Cilj je z delavnicami, serijami fotografij in knjigami ustvarjati priložnosti za posameznikovo celovitejše dojemanje samega sebe in okolice. S tem omogočamo zavestno iskanje najbolj sprejemljivega za vse, tudi za ranljive skupine. Zaradi zaverovanosti v moč sodobnega pozabljamo, da je na drugi strani še zmeraj človek. Projekt je poskus preseganja omejitev, ki jih včasih prinaša življenje v urbanem prostoru. Prav tako spoznavanje ter sprejemanje urbanega okolja s pozornostjo in čuječnostjo tudi takrat, ko je drugačno, kot bi radi, ali pa smo mi drugačni, kot bi radi bili. S projektom opozarjam tudi na odgovornost, ki jo imamo arhitekti, oblikovalci in drugi ustvarjalci sodobne družbe. Vse večje osebnosti v zgodovini niso bile »le« izjemni izumitelji, poslovneži, umetniki, učitelji, starši, pač pa predvsem ljudje, ki so bili v polnem stiku s seboj in s svojim okoljem.

Komunikacija med človekom in prostorom poteka na več ravneh. Na ravni lastnih izkušenj in spominov, na ravni splošno sprejetih kolektivnih dogovorov in arhetipov ter na ravni biološko določenih vedenjskih vzorcev. V možganih obstajajo vzorci, ki vnaprej določajo, kako se bomo odzvali na določen material, teksturo ali obliko v prostoru. Ta skupina nevronskih povezav določa, ali se bomo v prostoru dobro počutili. Naredili so raziskavo, v kateri so posameznike razporedili po dveh sobah. Tisto, v kateri so prevladovali leseni materiali, so ljudje na primer ocenili za toplejšo kot tisto, v kateri je prevladovalo steklo, čeprav je bila izmerjena temperatura v obeh enaka.

Opažam splošno prepričanje, da se v prostoru počutimo dobro, če nam ugaja na pogled. Pa vendarle je naše počutje v veliki meri odvisno od tega, kaj v tem prostoru vohamo, kaj otipamo, torej, kakšen je izbor materialov, kaj slišimo, kar pomeni, na kakšen način zvok prihaja v prostor, kako se po njem širi, in ne nazadnje tudi, kaj okušamo. Stik s samim seboj in stik z okoljem gresta z roko v roki in pomembno je, da vzpostavljamo in ohranjamo to polno prisotnost. Včasih ljudje niti ne opazijo, da se slabo počutijo v svojem delovnem prostoru, saj imajo oslabljen stik s samim seboj. Potem nenadoma zbolijo in ne vedo, zakaj. Spet drugi opazijo, da se slabo počutijo, pa ne ugotovijo razloga, saj ne vedo, da čeravno jim prostor morda na videz ugaja, jim morda kateri drug čutni dražljaj ne ustreza. Tako si pobarvamo steno z najljubšo barvo, spremenimo razporeditev fotografij na svoji delovni mizi, a preostali čutni dražljaji ostajajo isti in naše počutje se ne izboljša. To je polje, znotraj katerega delujemo s pristopom The Urban Yoga Approach (TUYA) na naših delavnicah.

Iz svojih izkušenj z delom in študijem po svetu (ZDA, Avstralija, Evropa in Azija) bi se odločila za skandinavska podjetja, šole in institucije.

Za kateri tip se odločimo, je odvisno od dejavnosti pa tudi od tipa zaposlenih. Na primer, v zadnjem obdobju je vedno več prostorov za sodelanje (coworking), katerih narava, torej združevanje, komunikacija, spoznavanje in izmenjava, posledično stremi k odprti zasnovi. Pa vendarle obstajajo skupine ljudi, ki jim to ne ustreza in se odločijo za pisarno s štirimi, bolj ali manj prosojnimi stenami, v odprte prostore pa se pridejo povezovat, ko ali če jim to ustreza. Pomembno je biti v stiku s seboj in s svojim okoljem, da prepoznavamo, kako se želimo počutiti, kakšni so naši poslovni nameni in cilji ter kaj od tega ima prednost. Koristno je, če vodje podjetij razvijajo te veščine in seveda, da je prisoten arhitekt, ki s premišljenim načrtovanjem poskrbi, da sta uporabnikov notranji in zunanji prostor v ravnovesju in da so v ravnovesju tudi vsi čutni dražljaji, s katerimi prostor vpliva na nas.

Oba načina, tako delo od doma ali z na (prvi) pogled rajskih lokacij digitalnih nomadov kot tudi delo na stacionarni enoti vsak dan z istim kolektivom, imata enako mero prednosti in slabosti. Moje zadovoljstvo, ustvarjalnost, umirjenost in tako dalje so odvisni predvsem od moje zmožnosti osredotočanja in spreminjanja polja osredotočenosti ter od odzivanja oziroma neodzivanja na lastne misli, čustva in občutke.

Vsem delovnim okoljem je skupno, da potrebujejo dotok svežega zraka in primerno osvetlitev. Vsi preostali dražljaji v prostoru so lahko popolnoma specifični in pogojeni z vrsto storitve, cilji, predvsem pa z vrednotami podjetja. Če na primer govorimo o učinkovitosti: ali je vrednota mojega podjetja, da oblikujem delovno okolje, ki krepi optimalno učinkovitost zaposlenih, a bodo zaposleni zmogli takemu tempu slediti le na kratek rok in jih bomo morali hitro menjavati, ali pa je moja vrednota poglabljanje odnosov in bomo prostor oblikovali tako, da podpira zmernejšo učinkovitost, ljudje pa bodo ostajali del kolektiva na daljši rok? Danes pričakujemo izjemno hitre postopke, zgoščene tutoriale in aplikacije. Pozabljamo pa na komponento časa, na proces, na zakon rasti. Tako kot se vsakič znova vračam, se bom še enkrat – k človeku. Za vodje je izredno pomembno razvijanje zmožnosti opazovanja sebe, svojega okolja in svojih zaposlenih: kaj jih ravno prav motivira in dela ravno prav učinkovite. Seveda obstajajo priporočene barve, oblike, teksture, vonji in zvoki ter njihove kombinacije, ki krepijo določena duševna in telesna stanja, a za kaj takega je pred tem potreben podrobnejši vpogled v zunanjo in notranjo naravo zaposlenih in podjetja.