Zagovornik Viktor Osim si je zaman prizadeval prepričati veliki senat pod predsedovanjem mariborske okrožne sodnice Danile Dobčnik Šošterič, da je obtoženi Tomi Kolar kvečjemu zagrešil uboj, ne pa umora. Uspešnejši je bil odvetnik na pritožbeni instanci. Višje sodišče mu je namreč prikimalo, spremenilo je očitano kaznivo dejanje in kazen Kolarju znižalo s 21 na 14 let zapora.
Sodišče ni nikdar podvomilo o tem, da je Kolar vzel življenje 41-letnemu Ludviku Pukšiču. Policija in tožilstvo sta zbrala dovolj materialnih dokazov in bioloških sledi, Kolar pa je dejanje priznal in ga obžaloval, potem ko so ga odpustili s prisilnega šestmesečnega psihiatričnega zdravljenja.
Zgodilo se je 23. novembra 2016 v zapuščenih prostorih nekdanje avstro–ogrske kaznilnice v Mariboru. Kolar je počakal na trenutek, ko je bil Pukšič v sobi sam. Pristopil je do njegovega ležišča in ga z nožem zabodel 14-krat, od tega 12-krat v hrbet. Pukšič se je vmes prebudil in se poskušal upreti napadalcu, a neuspešno. Preden je dokončno izdihnil, je bil še nekaj časa pri zavesti. Kolar je pobegnil s kraja dejanja. Policija mu je prostost odvzela še istega dne.
Prvostopenjski senat je lani pritrdil očitku tožilstva, da je obtoženi storil očitano dejanje na zahrbten in grozovit način. Septembra lani je 40-letnega Ptujčana nepravnomočno obsodil zaradi umora. Obravnavanje nasilne smrti v nelegalnem zavetišču za brezdomce se je zaradi pritožb tožilstva in obrambe selilo na višje sodišče v Mariboru. Pritožbeni senat pod predsedovanjem Brede Cerjak Firbas je ta mesec delno pritrdil argumentom obrambe in spremenil sodbo, poroča časnik Večer.
Žrtev ni hudo trpela, storilec ni brezčutno užival
Senat višjega sodišča sicer ni sledil Osimovi oceni, da je Kolar kriv uboja na mah. A sodniki so se strinjali z odvetnikovo navedbo, da dejanje ni bilo storjeno na grozovit način. »Grozovit način kot eden od izvršitvenih načinov kaznivega umora je podan, ko storilec muči žrtev s tem, da ji povzroči hude fizične bolečine ali psihično trpljenje, ki po intenziteti presegajo običajno trpljenje, ki nastane pri vsakem umoru,« piše v sodbi višjih sodnikov. Ocenili so, da Pukšič pred smrtjo ni dolgo trpel, Kolar pa ob storitvi dejanja ni »brezčutno užival ali se kako drugače izživljal«. Zato so posegli v opis kaznivega dejanja, izpustili so grozovitost zločina in umor prekvalificirali v uboj.
Ker je za to kaznivo dejanje predpisano največ 15 let zapora, je moralo sodišče spremeniti kazen. Ocenilo je, da je primerna leto dni krajša od maksimuma, torej štirinajst let zapora. Višino kazni je senat omilil zaradi psihiatričnega izvedenskega mnenja, iz katerega izhaja, da je Kolar dejanje zagrešil v stanju precejšnje zmanjšane prištevnosti. Um mu je bistveno zameglila diagnosticirana mejna čustveno-osebnostna motnja.
