Sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča Radonjić je namreč ob nedavnem izreku oprostilne sodbe Milku Noviču, ki ga obtožnica bremeni umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, opozoril na številne pritiske, ki naj bi jih bil deležen med sojenjem. Med drugim je navedel zahteve po njegovi izločitvi, predlog vodje Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana predsedniku okrožnega sodišča, naj zoper sodnika uvede disciplinski postopek, in domnevne obiske ene od sodnic, ki naj bi ga prepričevala, naj Noviča obsodi.
Na okrožnem sodišču so v zvezi z zahtevami za izločitev in Furlanovim predlogom ocenili, da ni šlo za nedopusten pritisk, glede navedb sodnika o prepričevanju ene izmed sodnic, kako naj sodi, pa so sporočili, da jih ni bilo mogoče preveriti.
Na Slovenskem sodniškem društvu se glede konkretnega primera ne želijo opredeljevati, na načelni ravni pa se strinjajo z mnenjem vodstva okrožnega sodišča, da vlaganje pravnih sredstev, kot je npr. zahteva za izločitev sodnika, ne predstavlja nedovoljenega pritiska na sodnika.
»Predlogi za izločitev sodnikov so običajen način, kako odvetniki in drugi zainteresirani poskušajo doseči zavlačevanje postopka ali morda drugačno obravnavo zadeve, s tem pa so, razen v izjemnih primerih, ko okoliščine primera to terjajo, praviloma neuspešni. Sodniki predlogov za izločitev običajno tudi ne dojemajo kot pritisk glede odločanja v zadevi,« so navedli za STA.
»Kdor se je odločil za sodniški poklic, mora vse to vzeti v zakup«
Na vprašanje, ali bi šlo lahko za nedovoljen pritisk pri dopisu, kot ga je predsedniku okrožnega sodišča poslal Furlan, in ali je lahko nedovoljen pritisk na sodišče javna napoved ministra za pravosodje, da bodo letele glave, če bo primer zastaral, na sodniškem društvu niso odgovorili. Pojasnili pa so svoje videnje, ali bi lahko nedovoljen pritisk pomenila zborovanja, kakšna je zaradi primera Patria pred vrhovnim sodiščem organiziral Odbor 2014, in navzočnost podpornikov obtoženih na obravnavah.
»Svoboda izražanja in združevanja državljanov, medijev oz. civilne družbe ne predstavlja nedovoljenega pritiska na sodnika. Aktivnosti raznih odborov in prisotnost zainteresiranih na javnih obravnavah ni mogoče šteti kot nedopusten pritisk na sodnika, seveda pa lahko moti potek narokov ali potek samega postopka nasploh,« so zapisali.
Po navedbah društva lahko sodnik tako vlaganje zahtev za njegovo izločitev kot zborovanja pred sodiščem subjektivno morda doživlja kot neke vrste pritisk. A »kdor se je odločil za sodniški poklic, mora vse to vzeti v zakup, saj smo sodniki funkcionarji, naše delovanje pa je javno«, so opozorili v sodniškem društvu.
In kaj sploh so nedopustni prijemi, ko gre za delo sodnikov oziroma poskuse vplivati na njih? Na sodniškem društvu menijo, da so nedopustni predvsem »neformalni poskusi vplivanja na delo in odločanje sodnika oziroma sodnega senata, saj je sodba rezultat procesnega gradiva v sodnem spisu, dokaznega postopka in argumentacije v sodni dvorani«.
V zadevi Novič je sicer nekatere zmotila odločitev sodnika, da je na domnevne pritiske nanj opozoril med samo obrazložitvijo izreka sodbe, čemur je namenil skoraj polovico časa. Na sodniškem društvu so v zvezi s tem izpostavili smernice za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb po opravljeni glavni obravnavi, ki jih je lani sprejela komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu.
Slednje navajajo, da je primerno, da je sodnik v svojem nastopu in izražanju ob razglasitvi sodbe zadržan, dostojanstven in umirjen ter hkrati suveren in odločen. Primerno je, da na kratko predstavi odločilne razloge za sodbo, zakonsko podlago za odločitev ter se opredeli do družbene dimenzije konkretnega primera.
