Evropski parlament se bo po majskih volitvah, sodeč po napovedih, obarval bolj skrajno desno. K temu bo prispevala tudi nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki se je v evropske volitve podala s sloganom Svoboda namesto Bruslja. In v boju za glasove volilcev bo tekmovala z drug skrajno stranko – Levico (Die Linke).
Volilci na skrajnih polih političnega spektra so si namreč precej bolj podobni, kot si morda mislimo. Zadnje zvezne parlamentarne volitve v Nemčiji so pokazale, da obe skrajni stranki črpata iz precej podobnega bazena volilcev. Tako Levica kot AfD sta najmočnejši na območjih nekdanje Vzhodne Nemčije, ki je bila pred padcem zidu pod nadzorom Sovjetske zveze, in najbolj nagovarjata volilce, ki so nezadovoljni s svojim življenjem in položajem v družbi.
Družijo jih večje nezadovoljstvo, zaskrbljenost in jeza
Raziskave volilnega telesa, ki so jih v zadnjih letih opravili v Nemčiji, kažejo naslednje: volilce Levice in AfD druži nezadovoljstvo z lastnimi življenjskimi pogoji, predvsem finančnim stanjem družine. Bolj kot volilci sredinskih strank so zaskrbljeni nad gospodarskim razvojem države, nasprotujejo svobodni trgovini, so skeptični do ZDA in bolj odprti do Rusije. V primerjavi s sredinskimi volilci so na splošno bolj zaskrbljeni, bolj nezadovoljni in bolj jezni, predvsem na »tiste zgoraj«. Bolj kot drugi volilci so nezadovoljni s stanovanjem, v katerem živijo, s službo in z (ne)kakovostjo spanca, je mogoče prebrati.
Predavateljica z univerze v Leipzigu Rebecca Pates je za Dnevnik pojasnila: »Volilci Levice in AfD so v primerjavi z, denimo, stranko Zelenih precej bolj nezadovoljni s trenutnimi političnimi, socialnimi in gospodarskimi razmerami, prav tako pa jih 70 odstotkov meni, da jih ne zastopa nobena obstoječa politična stranka. Povezujejo jih tudi teme, kot so socialna pravičnost in prerazdeljevanje v družbi. Oboji se primarno zavzemajo za dobrobit v Nemčiji rojenih, pa čeprav je vodja Levice Sahra Wagenkencht skušala to vprašanje tematizirati z drugim predznakom. Ni poudarjala strahu pred tujci, ampak skrb za domačine. A s tem se ji ni uspelo prebiti naprej.«
Wagenkenchtova skuša z nagovarjanjem volilcev, ki jih zanima predvsem dobrobit v Nemčiji rojenih, v stranko znova pritegniti volilce, ki so zbežali k AfD. Levica je namreč na zadnjih zveznih parlamentarnih volitvah največ glasov izgubila prav na račun odhodov k skrajni desnici. Volilci iz vrst brezposelnih, delavcev v slabše plačanih službah in članov sindikatov so na zadnjih zveznih parlamentarnih volitvah v večji meri glasovali za AfD kot za Levico. Očitno so sloji, ki se čutijo zapostavljene, bolj verjeli obljubam skrajne desnice kot skrajne levice.
Skrajni desnici na evropskih volitvah kaže bolje
Študija potencialnih volilcev Levice, ki so jo v stranki naročili pred prihajajočimi evropskimi volitvami, je pokazala, da na glasove privržencev AfD ne morejo več računati, hkrati pa se jih več kot 30 odstotkov nagiba še k stranki Zelenih. Tudi zadnje javnomnenjske raziskave Levici ne kažejo najbolje. Stranka iz meseca v mesec izgublja podporo (trenutno je pri šestih odstotkih), medtem ko se AfD vztrajno giblje okoli desetih odstotkov.
AfD bi tako utegnila novo evropsko parlamentarno grupacijo na desnem polu okrepiti z okoli desetimi sedeži. S pomočjo italijanske vladne stranke Liga in drugih skrajno desnih strank po Evropi naj bi se po nekaterih javnomnenjskih raziskavah skrajno desna parlamentarna skupina v evropskem parlamentu okrepila s trenutnih 37 na več kot 60 poslancev.
Čeprav v Levici poudarjajo, da Evrope ne bodo prepustili skrajnim desničarjem, ni videti, da bi jim uspelo še pravočasno najti prave recepte. Strah pred izgubo delovnih mest zaradi prihoda migrantov se je v zavest dela volilnega telesa (predvsem moških s slabšo izobrazbo in s slabše plačanimi delovnimi mesti) močno zasidral. In to kljub dejstvu, da nemški gospodarski motor trenutno prede na tako visokih obratih kot že dolgo ne in da vse več podjetij delavce išče zunaj Nemčije, ker je trg dela doma že praktično izčrpan.
